Klobčič in nit, stari modni hit

V Tržiškem muzeju so odprli prenovljeno stalno razstavo nogavičarske, tekstilne in barvarske zbirke. Temu so pridružili druge obrtnike, ki so pomembno zaznamovali podobo Tržiča. Dediščino predstavljajo prek številnih interaktivnih vsebin, eden od prostorov pa je namenjen otrokom.

V Tržiškem muzeju od leta 2014 poteka prenova stalne razstave obrtnih zbirk. V preteklih treh letih so v Pollakovi kajži prenovili stalno razstavo čevljarstva in usnjarstva. Poleg obrtnih zbirk je bila v muzeju leta 2014 odprta nova stalna razstava Slovenskega smučarskega muzeja. Včeraj se je z uradnim odprtjem pridružila prenovljena stalna razstava nogavičarske, tekstilne in barvarske zbirke Klobčič in nit, stari modni hit. »Tržič ima bogato tekstilno dediščino. V kmečkem zaledju so gojili lan in tkali platno, Janez Vajkard Valvasor je poročal o izdelovanju posebnega blaga mezlana – stkanega iz lanenih in volnenih niti, v trgu so se ukvarjali z barvanjem blaga in modrotiskarstvom. V 19. stoletju so po modrih visokih nogavicah sloveli tržiški nogavičarji, v svojem cehu so bili združeni tržiški krojači, leta 1885 je bila ustanovljena Bombažna predilnica in tkalnica Tržič. Z novo stalno razstavo želimo opozoriti na posebnosti in splošnosti, vezane na izdelovanje platna, bombažnega blaga, nogavic in modrotiska ter predstaviti predmetno in drugo dediščino, ki se je ohranila v pisnih, likovnih in drugih pričevanjih ter v spominu ljudi,« je povedal kustos Tržiškega muzeja dr. Bojan Knific. Projekt je zasnovala in vodila direktorica Jana Babšek. Kustos razstave je dr. Bojan Knific, načrt interpretacije je delo strokovne skupine, ki so jo sestavljali Jana Babšek, dr. Bojan Knific, Boštjan Meglič, Janita Košir, mag. Igor Cvetko, Jelena Sitar in Anže Bizjak. Oblikovno je razstava delo avtorice Sanje Jurca Avci in sodelavca Tomaža Budkoviča, grafično oblikovanje je delo Dolores Gerbec. Konservatorska in restavratorska dela je opravil Boštjan Meglič, za oblikovanje svetlobe je poskrbel Marjan Visković, ilustracije so delo Liane Saje Wang. Pri pripravi razstave so sodelovali vsi zaposleni v Tržiškem muzeju.

Interaktivne vsebine

Več kot sto predmetov govori zgodbe o preteklem delu in življenju tržiških obrtnikov, avdiovizualna gradiva pa dopolnjujejo razstavne prostore. »Skladno s sodobnimi muzejskimi standardi želimo vsebine predstaviti prijazno, aktualno, strokovno. Želimo, da se obiskovalci čim bolj aktivno vključijo v predstavitev vsebin skozi številne interaktivne dejavnosti. Preizkusiti se je mogoče v strojnem pletenju nogavic, ročno tkati preprogo iz trakov, si z motivom modrotiska izdelati koledarček za leto 2018, na kovaškem nakovalu preizkusiti moč ...« je povabila Jana Bašek.

V Prešernovi dobi so slovele tržiške nogavice

Nogavice, ki so jih izdelovali v prvi polovici 19. stoletja v Tržiču, so nosili po celem Kranjskem in širše v avstro-ogrski monarhiji, je pojasnil Knific in dodal, »nogavice so bile pomemben oblačilni kos, ki je skupaj s podkolenskimi hlačami odločilno zaznamoval podobo moških s kmečkega okolja na pretežnem delu slovenskega etničnega ozemlja. Nogavice so pletli moški, ženske in otroci. V mestu si šel skozi špalir nogavic, ki so jih sušili na lesenih modelih. Barvali so jih v modro – rekli so ji višnjeva – in v druge barve. Pletli so jih v vzorcih, za katere so imeli različna imena (pavovo pero, ribja kost …).«

V vaseh okoli Tržiča so se do konca 19. stoletja ukvarjali tudi s pridelavo in predelavo lanu in volne. Tkali so platno, oblačili so se tudi v oblačila, izdelana iz sukna, raševine in drugih tkanin. Na ogled sta rekonstrukciji moške in ženske obleke z Doline nad Tržičem s konca 18. stoletja.

Čarobnost modrotiska

Modrotiskarstvo je še živo na številnih koncih sveta in je del nesnovne kulturne dediščine pod Unescovo zaščito. Žal je na Slovenskem modrotiskarstvo zamrlo, zato so se sodelavci Tržiškega muzeja odpravili v delavnico v Avstrijo, kjer so jim z modeli, ki pa so še ohranjeni v Tržiču, pobarvali blago. Modrotisk je prav poseben način ročnega tiskanja vzorcev na blago, ki se obarva z indigom. Postopek so za predstavitev na razstavi posneli v delavnici, ki še dela na star način v Avstriji, nastal je zanimiv filmček.

V Tržiču so bile razvite še druge obrti, v enem od prostorov predstavljajo kovače, mesarje, krojače in kolarje. »Dejavnosti za otroke so vključene v vse dele razstave, poleg tega jim je namenjena posebna soba. V njej bodo lahko v podplat zabijali velike ''cveke'', spoznali tržiškega zmaja, tipali različne kože in si ogledovali premikajoče se rokodelce,« je sklenila Jana Babšek in povabila na ogled tudi v nedeljo, ko bo v Tržiču šuštarski praznik.