Gorenjec v ekipi Ilke Štuhec

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Šport / ponedeljek, 28. avgust 2017 / 10:36

Dvajsetletni Škofjeločan Luka Križaj je nov obraz v ekipi smučarke Ilke Štuhec. Tudi sam je bil smučar in v otroških kategorijah dvakratni zmagovalec Pokala Loka. Poškodba hrbta in dolgotrajno okrevanje sta ga spremenila kot človeka in, kot pravi, spremenila njegov pogled na življenje že zelo zgodaj v otroštvu. Pred njim je nov izziv: sodelovanje z najboljšo smukačico na svetu.

Škofja Loka – V soboto se je vrnil iz Saas-Feeja, v sredo je že odpotoval za en mesec v Čile. Vmes je imel še vrsto obveznosti. Luka Križaj ima natrpan urnik. Od konca zimske sezone je novi član ekipe smučarke Ilke Štuhec. Je edini Gorenjec v ekipi in z dvajsetimi leti med mlajšimi, če ne celo najmlajši, ki delujejo v svetovnem pokalu. Pridružil se je Ilkini mami in serviserki Darji Črnko, trenerju Gregi Koštomaju ter kineziologinji Anji Šešum. 

Klic iz ZDA spremenil njegovo odločitev

»Je kar pestro. Prišli smo s prvih priprav v Saas-Feeju v Švici, kjer je bila Ilka prvič po poletnem premoru na snegu. Pogoji so bili solidni, tako da smo kar veliko naredili. V sredo gremo že naprej na priprave v Čile, kjer bomo ostali en mesec. Del priprav bomo opravili sami, del pa skupaj s slovensko moško reprezentanco v hitrih disciplinah. V Čilu bo Ilka opravila osrednji del priprav na novo smučarsko sezono, ki bo olimpijska,« je v ponedeljek pojasnil Škofjeločan Luka Križaj. Zadnji dve sezoni je sodeloval z Rossignolom, za novo pa imel odprtih kar nekaj možnosti. »Da je prišlo do sodelovanja z Ilko Štuhec, je splet okoliščin. Nisem vedel, da iščejo novega člana ekipe. Po koncu sezone je prišlo do prekinitve mojega sodelovanja z Rossignolom. Dogovarjal sem se že za sodelovanje drugje in bil praktično že dogovorjen, ko je prišel klic njene mame Darje iz Združenih držav Amerike. To je bilo dan po tem, ko je Ilka dvignila globus za skupno zmago v smukaškem seštevku svetovnega pokala. Stvari je bilo znova treba dati na tehtnico, ki se je prevesila na stran Ilke Štuhec. Pravzaprav sem se zelo hitro odločil,« je povedal. Skupaj z Ilkino mamo Darjo Črnko sta serviserja, pomaga tudi trenerju na terenu. Nekoliko bo razbremenil oba. »Ekipa ni velika, tako da je treba poprijeti za različna dela. Vsak par rok več se pozna. Zame je to nov izziv, je drugače, kot je bilo doslej. Za zdaj vse poteka odlično. Največ časa preživim v delavnici. Nimamo urnika, končamo, ko je vse narejeno, tudi če je to šele pozno ponoči. Budilka pa zjutraj običajno ne zazvoni kasneje kot ob 5. uri. Pripraviti je treba veliko parov smuči. Jih ne štejem. Nikoli jih ni dovolj, vedno so lahko še kakšne boljše in hitrejše, naša naloga je, da se posvetimo slehernemu paru maksimalno,« še pravi Križaj, ki je Štuhčevo poznal že prej. »Ko sem prvo leto delal za Rossignol, je bila tudi ona na njihovih smučeh in sem testiral zanjo. Lani je zamenjala proizvajalca in nisva več sodelovala.«

Veljal za obetavnega smučarja

Življenje Luke Križaja je vseskozi povezano s smučanjem. »Na smuči so me postavili že pri dveh letih. Zelo hitro mi je postalo všeč. Treniral sem od petega leta, vmes sem kariero zaradi težav s hrbtom za dve leti in pol prekinil, potem pa znova tekmoval, dokler nisem začel delati za Rossignol, kjer sem testiral smuči za hitre discipline. To je bilo jeseni 2015. Že prej sem občasno testiral za Rossignol na tekmah svetovnega pokala, oni pa so mi pomagali z materialom,« je povedal nekdanji alpski smučar. Ob vprašanju, kateri uspeh postavlja v ospredje, tekmovalnih rezultatov ni omenil: »Nekateri vidijo uspehe le v številkah, jaz nanje sedaj gledam drugače. Poškodba hrbta in težko okrevanje sta bila zame težka preizkušnja, na koncu tudi psihična vojna samega s seboj. Za največji uspeh štejem, da sem te težave premagal in iz njih potegnil pomembne življenjske lekcije. Ta preizkušnja me je spremenila v boljšega človeka in me naredila močnejšega. Sedaj je vse v redu in težav nimam več. Tudi po večkrat na dan se ukvarjam z različnimi športi. Rad treniram v telovadnicah, tečem, hodim v hribe, kolesarim, tečem na smučeh, se vozim s kajakom, po novem tudi kajtam. V športu zares uživam.« Veliko mu pomeni, da je ostal v smučanju, ki je bilo vedno njegov prvi šport. Smučanje je pri Križajevih pravzaprav družinski šport. Trenira ga tudi mlajši brat Martin, ki je bil na Pokalu Loka najboljši v letošnji sezoni – in tudi on velja za enega najbolj perspektivnih mladih slovenskih smučarjev. Kakšen nasvet dobi tudi od starejšega brata. »To so nasveti tako za zraven. Sicer pa zaupam njegovemu trenerju, staršema in mislim, da dela odlično. Če se bo tako trudil naprej, da ne bo poškodb, bo tudi on morda kdaj prišel do odmevnega rezultata v svetovnem merilu,« je nekaj besed namenil 14-letnemu bratu. Pogovor sva zaključila z mislimi na prihodnost. Se vidi v smučariji? »S smučanjem sem povezan že celo življenje in ves čas sem imel ob sebi ljudi, ki so delali v tem športu ter so mi bili vzor že od otroštva. Trenutno se vidim v tem, uživam bolj kot v vsem drugem, nikoli pa ne veš, kaj bo življenje prineslo. Morda tudi kakšen nov izziv ali pa novo lekcijo,« je zaključil.