
Burdž Kalifa
Še eden od priljubljenih spletnih izborov in seznamov: deset domnevno najlepših stavb na svetu. Zanimivo ga je pogledati in videti, če ste/smo katero od njih že videli tudi v živo in katero bi še želeli obiskati …
Najlepše stavbe na svetu
Katere so torej najlepše? Prva je Burdž Kalifa; ta mogočni nebotičnik v Dubaju so zgradili leta 2010 in je z 828 metri najvišja stavba na svetu. Pravzaprav je že pred dokončanjem (leta 2008) postal najvišja zgradba, kar jih je zgradil človek. Obiska Stolpa kalifa v Dubaju ne priporočam, razgled z najvišje razgledne ploščadi na svetu stane štiristo dirhamov ali 85 evrov – če rezervirate vnaprej, sicer pa petsto dirhamov (106 evrov). Druga lepotica: Taj Mahal, razkošen mavzolej v Indiji, ki so ga gradili med letoma 1631 in 1648 in je bil leta 1983 dodan na Unescov seznam svetovne dediščine kot »dragulj islamske kulture in kot zelo občudovan spomenik svetovne dediščine«. Je največji spomenik večni ljubezni in tudi eno izmed največjih čudes tega sveta. Tretji: Spomladanski tempelj Budi (Spring Temple Buddha); to je samostan oziroma spomenik v okrožju Lešan na Kitajskem. Zgrajen je bil med letoma 1997 in 2008, od takrat pa so ga še nekoliko preoblikovali. Budistični samostan je visok 153 metrov, sam kip pa v višino meri 128 metrov. Četrti: Taipei 101, 509 metrov visok nebotičnik v Tajpeju na Tajvanu. Med letoma 2004 in 2010 je veljal za najvišji nebotičnik na svetu, leta 2011 pa je dobil nagrado LEED platinum za »zeleno in okolju prijazno« stavbo. Peti: Panteon, tempelj vseh bogov v Rimu, zgrajen v času vladarja cesarja Hadrijana leta 120 n. št. Do danes je preživel več sprememb in restavratorskih del. Tempelj ima enako visoko in široko kupolo (43 metrov) z odprtino na vrhu. Šesti: Zlati tempelj v Amritsaru v Indiji, velja za največje in najpomembnejše sikhovsko svetišče. Kompleks, ki so ga gradili trideset let in je prekrit s 750 kilogrami zlata, leži sredi umetnega jezera in ga z obalo povezuje most za romarje. Sedma: Kraljeva knjižnica Aleksandrije; stoji v Aleksandriji v današnjem Egiptu, nekoč je veljala za največjo knjižnico v Sredozemlju. Ustanovljena naj bi bila na začetku 3. stoletja pr. n. št., vmes je bila uničena in opuščena, pred leti so se jo odločili obnoviti in tako je 16. oktobra 2002 ponovna odprla svoja vrata, mogočna in posodobljena. Osma: Sikstinska kapela (Cappella Sistina oz. Sistine Chapel) v Vatikanu. Kapela je v Apostolski palači, uradni rezidenci papeža rimskokatoliške cerkve. Največja in najpomembnejša atrakcija v kapeli je stropna poslikava, ki jo je kar štiri leta ustvarjal Michelangelo in njej upodobil prizore iz Biblije. Deveti: Chateau de Chillon; grad, ki je bil zgrajen v 13. stoletju, stoji v Švici, in sicer ob Ženevskem jezeru. V njem je danes muzej, obiskovalci pa si med drugim lahko ogledajo kapelo, sobane in grajski zapor. Deseta: Petronasova stolpa. To sta dva 451,9 metra visoka nebotičnika v Kuala Lumpurju v Maleziji, ki ju je zasnoval argentinsko-ameriški inženir Cesar Pelli. Šest let (do leta 2004) sta veljala za najvišja nebotičnika na svetu, zatem je naziv prevzel Taipei 101, od tega pa Burdž Kalifa. K temu seznamu iz spletnih virov dodam, da sem sam obiskal le dve od teh lepotic: Sikstinsko kapelo in Panteon, oboje v Rimu. Kazalo bi torej še na kakšno pot po svetu …
Predsednikov »nasvet«
Zambijski predsednik Edgar Lungu je vzel boj proti virusu HIV v svoje roke in napovedal, da ga bodo do 2030 uničili. Rekoč: »Tako kot se ne posvetujemo z vami glede izvajanja testov na malarijo, bomo izvajali tudi teste na okužbo z virusom HIV. Če boste pozitivni, vam bomo priporočili zdravljenje.« To je izjavil na začetku kampanje v prestolnici Lusaka, na Twiterju pa zapisal: »Testi na HIV, posvetovanje in zdravljenje so v Zambiji odslej obvezni.« Tistim, ki v imenu človekovih pravic protestirajo proti takšni samovolji, odgovarja: »Moram priznati, da so nekateri kolegi menili, da utegne ta ukrep vplivati na človekove pravice, toda nihče nima pravice, da vzame življenje drugemu. Tako kot ne prosimo za vaše dovoljenje, ko opravljamo teste na malarijo, tako bomo nadaljevali in vas testirali na HIV ter vam, če ste pozitivni, svetovali glede zdravljenja.« Demokracija po Afriško. (Vir: MMC RTV SLO)
Stranišče v vsako hišo!
Indijski premier Narendra Modi je ob nastopu mandata obljubil, da bo do leta 2019 vsaka hiša v Indiji imela stranišče. Od začetka programa leta 2014 je bilo zgrajenih dvajset milijonov stranišč, vendar ni podatka, kolikšen del premierjeve obljube je bil s tem dosežen. Ugotovljeno pa je, da kar sedemdeset odstotkov indijskih gospodinjstev nima stranišč. Malo in veliko potrebo mora zato večina opravljati na prostem, indijske železnice pa so največje odprto stranišče na svetu …