Kronološki spomini krniške vasi

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 18. marec 2024 / 22:09

Jože Kosmač, upokojeni učitelj likovne vzgoje in tehnike, je z namenom, da ohrani spomin na prednike in sovaščane, napisal delo Kronologija vasi Krnica, v katerem je predstavil zgodovinske, geološke, kulturološke ter naravoslovne razsežnosti domače vasi, hkrati pa osvežil spomin na pomembne Krničane.

»Včasih je bilo vse zelo drugače. Razmere nemirnih časov obeh vojn, med njima in po njej so ob današnjem razumevanju sveta tako nepojmljive, da se našim vnukom pogosto zdijo kot neverjetna pravljica,« razmišlja Krničan Jože Kosmač, ki je v želji, da se zavedanje o težkem življenju prednikov ohrani za prihodnje rodove, spisal delo Kronologija vasi Krnica. Kot pravi, zapis ni ne zgodovinsko ne strokovno niti literarno delo. »Je le skromen poskus obuditi spomin na minule čase, na nekdanje sovaščane ter ohraniti nekatere drobce iz preteklosti.«

Delo s 174 stranmi je plod Kosmačevega večletnega raziskovanja in zbiranja raznih zapisov o gorjanski občini in dolini Radovne. Uporabil je lažje dostopne vire, podatke iskal v župnijskih kronikah, zemljiški in oklicni knjigi ter na nagrobnih in drugih spomenikih. Prisluhnil je tudi pripovedim starejšim vaščanov in vaščank, ki so bili pomemben vir informacij. Njegovi zapisi o dogajanju na območju današnje Krnice segajo v leto 1500, osrednji poudarek pa je na obdobju po letu 1900. »Med prebiranjem zemljiških knjig sem spoznal, da je nekoč na moža, ki se je priženil na domačijo, nevesta prepisala lastništvo svojega celotnega imetja, ker se mi je zdelo nenavadno zanimivo,« je bila ena izmed zanimivosti, ki jo je Kosmač odkril med raziskovanjem preteklosti.

Avtor v delu opozori na nekatere osnovne značilnosti in posebnosti vasi ter lepote okolice. Med drugim izvemo, da je Krnica površinsko največja vas v gorjanski občini, k njej namreč spada še sedem večjih ali manjših zaselkov. »O tem, kdaj so ljudje poselili območje Krnice, lahko le ugibamo, do natančnega podatka se mi namreč ni uspelo dokopati. Vsekakor pa kasneje kot Spodnje Gorje, Višelnico, Zgornje Gorje in Poljšico. V tram naše stare hiše je bila vrezana letnica 1730, čas njene postavitve. Hiša je bila ena od starejših, a najverjetneje ne prva na tem območju,« je pojasnil Kosmač.

Dotakne se tudi pomena fužine v Radovni in železarstva za Krnico in okolico, popiše nekatere hiše v Krnici in njihovo notranjo opremo, predstavi kulturne (kapelice oziroma znamenja) in naravne znamenitosti, kjer ima osrednje mesto Pokljuška soteska. Ob koncu mesto nameni gasilcem, čebelarjem in obrti v vasi, bralca pa seznani tudi s pomembnejšimi dogodki, upravno organiziranostjo in vaškimi ledinskimi imeni.

Vključil je živahne anekdote o Krničanih in pomembnih osebah, čigar korenine segajo v Krnico in so, kot navaja Kosmač, zapustile vidne sledi v dediščini vasi in se uveljavile v širšem evropskem prostoru ter dosegle pomembne položaje v politiki, gospodarstvu in vojski. Med njimi so denimo: avstro-ogrska generala iz Figovčevega rodu Blaž in Janez Žemva, baron Jožef Švegl in njegov brat Andrej Švegl, doktor prava Josip Poklukar, načelnik Hranilnice in posojilnice ter zadruge v Gorjah Janez Poklukar, pisatelj Anton Kocjančič, duhovnik in pisatelj Tone Polda in drugi.

Kronologija je opremljena s fotografijami, ki prikazujejo krniške panorame v različnih letnih časih in razvoj območja. Večina fotografskega gradiva, kar 125 fotografij, izhaja iz Kosmačevega arhiva, peščico so prispevali drugi avtorji. »Delo, ki nosi lokalni pečat, odpira vrata preteklosti mlajšim generacijam, hkrati pa bodo starejši domačini lahko prebirali zgodbe o ljudeh, s katerimi so delili življenjske poti,« je sklenil Jože Kosmač, ki je hvaležen vnukinjama Neži in Urši ter ženi Lojzki za pomoč in spodbudo pri pisanju ter Občini Gorje, ki je omogočila izdajo knjige.