Varovanje življenja in spoštovanje smrti

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Radovljica / petek, 18. avgust 2017 / 22:26

Več kot štiri tisoč romarjev je prišlo v torek na Brezje, kjer je pridigal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Slovesno tudi na Primskovem, v Lescah in na Bledu ter v krajih z Marijinimi cerkvami.

Brezje – Od nedelje naprej, še posebno pa v torek, na praznik velikega šmarna, je veliko romarjev obiskalo cerkve, posvečene Mariji. Tradicionalno najbolj obiskane slovesnosti so bile tudi letos na Primskovem, v Lescah in na Blejskem otoku, kjer so bila včasih znana romarska središča, in na Brezjah, ki jih je v nedeljo, ponedeljek in torek obiskalo blizu deset tisoč ljudi. Samo v torek dopoldne, na praznični dan, jih je bilo več kot štiri tisoč. Prišli so z osebnimi avtomobili, peš in mnogi tudi s kolesom. Številni pa so obiskali Brezje popoldne, ko je bila najhujša gneča mimo in ko je tu res kraj miru, premišljevanja, molitve in spokojnosti.

Po običaju na veliki šmaren v najbolj znanih slovenskih Marijinih romarskih središčih Sveta gora, Zaplaz, Ptujska Gora, Petrovče, Turnišče, Strunjan in v ljubljanski nadškofiji na Brezjah mašujejo škofje oziroma nadškofje in se v pridigah običajno tudi opredelijo do aktualnih vprašanj vere in družbe. Letošnje šmarenske maše so bile tudi jubilejne. Na njih so molili posvetilno molitev v čast 25. obletnice posvetitve slovenskega naroda Mariji, ki je bila opravljena 15. avgusta leta 1992 na Brezjah.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je na Brezjah govoril o Mariji, o njenem vnebovzetju in o vzorni odgovornosti za življenje, ki jo je sprejela kot Jezusova mati, in koliko je pretrpela, da je sina obvarovala. »A prej moramo stopiti v Marijino šolo,« je dejal nadškof Zore. »Ali smo tudi mi kot posamezniki in kot družba dosledni varuhi življenja od njegovega spočetja do naravne smrti? Bojim se, da ne. Nedavno smo lahko doživeli, kakšnih besed je bil deležen človek, ki se je zavzel za nerojeno življenje in brez olepševalnih besedičenj povedal, da je tudi otrok, ki še ni rojen, nosilec človekovih pravic – in najbolj temeljna med temi pravicami je prav pravica do življenja … Ker nimamo pravega odnosa do življenja na njegovem začetku, imamo veliko težav tudi z življenjem na njegovem koncu. Ne znamo stopiti v pravi odnos spoštovanja do človekove smrti, do smrti vsakega človeka. To je tudi eden od razlogov, zakaj s takšno težavo pokopavamo žrtve, ki so zasute po rovih in jamah naše domovine. Hvala bogu, da se je tu vendarle začelo premikati,« je povedal nadškof. Prepričan je, da bomo nadaljevali po tej poti spoštovanja vseh mrtvih in zaslutili, kakšno dostojanstvo obdaja vsakega človeka, pa naj bo ta šele na poti, da bo ugledal luč sveta, ali pa je za »svetlobo tega sonca že zaprl svoje oči«.