Kaj bo prinesla novela ZDR

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 29. oktober 2023 / 17:51

Kljub neuspešnim usklajevanjem socialnih partnerjev je vlada prejšnji teden potrdila predlog novele zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki tako začenja postopek v državnem zboru.

Ljubljana – Kot je po seji vlade povedal minister za delo Luka Mesec, je usklajevanje s socialnimi partnerji potekalo več kot eno leto. Zaradi obsega in številnih nestrinjanj so se odločili za reformo v dveh krogih. Prvega bodo zaključili do 15. novembra, kar je pomembno predvsem zaradi prenosa direktiv Evropske unije v zakonodajo. Kot je znano, so delodajalske organizacije zaradi nestrinjanja s posameznimi določbami izstopile iz Ekonomsko-socialnega sveta. Če bo podpisan memorandum o ponovni pridružitvi delodajalcev v Ekonomsko-socialni svet, Mesec sicer meni, da bi drugi krog lahko zaključili v treh ali štirih mesecih.

Predlog zakona, ki bo obravnavan po nujnem postopku, prinaša osem novosti. Med njimi je do pet dni neplačanega dopusta v primeru oskrbe oz. nege družinskega člana ali osebe, s katero delavec živi v skupnem gospodinjstvu. Predvidena je tudi subsidiarna odgovornost naročnikov v gradbenem sektorju, ki v primeru, da projekt zaide v težave in naročnik ne plača podizvajalcev, zaposlenim pri podizvajalcih daje možnost terjati tudi naročnika, ne le vodstva podizvajalskih družb. Kot tretja določba, ki je tako kot prvi določena z evropskimi direktivami, je možnost, da delavec delodajalcu enkrat letno predlaga sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi z izboljšanimi delovnimi pogoji.

V predlogu je tudi uvedba pravnega varstva zaposlenih, katerim delodajalec poda opozorilo pred odpovedjo. Delavcem daje možnost, da opozorilo izpodbijajo, delodajalec pa se je dolžan opredeliti.

Spremembe novela prinaša tudi na področju agencijskega dela. Kot je povedal Mesec, bo agencijski delavec na čakanju upravičen do osemdeset odstotkov plače, ki bi jo dobil, če bi delal, in ne več sedemdeset odstotkov minimalne plače, kot velja zdaj.

Zakon predvideva tudi pravico do odklopa, torej da delavcev v prostem času nihče ne moti s telefonskimi klici in elektronskimi sporočili. Prinaša tudi večje varstvo žrtev nasilja. S tem daje delavcu možnost, da ob oceni tveganja centra za socialno delo in prijavi na policijo zaprosi za pet dni plačanega dopusta.

Največji kamen spotike na pogajanjih je predstavljala določba o boljšem varstvu sindikalnih zaupnikov. Kot je povedal Mesec, se s tem želijo izogniti praksam, da delodajalec sindikalista, ki organizira sindikat v podjetju, odpusti in s tem uniči možnost sindikalnega organiziranja delavcev. Zato uvajajo spremembo, ki do odločitve na prvi stopnji oz. za največ šest mesecev zadrži odpustitev sindikalista, ki ima tako pravico do dela; če ga delodajalec odstrani z delovnega procesa, pa mu v tem času pripada nadomestilo v višini osemdeset odstotkov plače.

Delodajalci so premierju, ministru ter poslancem poslali pismo, v katerem opozarjajo, da sprejeta novela poleg prenosa direktiv uvaja vrsto sprememb, ki niso bile usklajene, nekatere pa niti obravnavane v procesu usklajevanj. Ne pristajajo na to, da se v državni zbor posreduje predlog, ki ni bil usklajen z vsemi socialnimi partnerji in gospodarstvu prinaša »številne nove finančne in administrativne obremenitve«. Zato so posredovali več predlogov, poleg najbolj spornih določil v zvezi z varstvom sindikalnega zaupnika bi črtali tudi druge večje spremembe, v noveli bi tako ostala le določila direktiv.