Še živa nekdanja borca Franc Sever - Franta in Božidar Gorjan - Bogo

Spomnili so se napada nad Davovcem

Na Štefanji Gori so v soboto pripravili spominsko slovesnost ob petinsedemdeseti obletnici napada Nemcev na II. grupo odredov, v kateri je padlo trinajst borcev ter trije borci Krvavške čete Kokrškega odreda. Od preživelih so danes živi še trije, dva sta se tudi udeležila slovesnosti.

Štefanja Gora – Poletja leta 1942 se danes 93-letni Božidar Gorjan - Bogo, takratni komisar in eden od treh še živih udeležencev takratnih bojev, spominja takole. »Pot borcev II. grupe odredov, ki se je za tri partizane iz moje čete 13. avgusta 1942 končala tu blizu nad Davovcem, je bila dolga. Začeli smo na Jelovici, nadaljevali v Udin boršt, od tam pa smo šli na pol mokri in lačni proti Krvavcu. Fantje, ki so padli v povsem nepričakovano zasedo nad Davovcem, so bili mladi, stari 18 in 19 let, komisar bataljona Samo, ki je tudi padel, je bil star 24 let in je bil daleč najstarejši med nami. Pričakovali smo sicer, da nam bodo Nemci sledili, nismo pa pričakovali, da nas bodo napadli prav v času hude nevihte, medtem ko je močno grmelo, treskalo in deževalo in so imeli borci čez orožje šotorska krila in so bili borbeno nesposobni. Takrat nas je na ozki stezi napadla gestapovska banda – in prav to, da smo bili izdani, je zame strašno žalosten spomin. Večina nas je sicer prišla na cilj na Štajersko, kjer smo se združili s Pohorsko, Kamniško-zasavsko, Savinjsko in Moravško četo. Že spomladi 1943 so iz tega nastale brigade in resna sila, na katero so morali računati Nemci,« nam je ob slovesnosti povedal Božidar Gorjan - Bogo, zbranim pa nato zaupal, kako veliko mu tovrstna druženja pomenijo. »Vaša prisotnost je dokaz, da je spomin na fante, ki so padli v teh hribih, še vedno živ. Mi, še živeči borci, smo vam zaradi tega neizmerno hvaležni. Kajti kaj nam pomagajo žrtve, če za njimi ni pravega spomina in spoštovanja.« Na omenjenem pohodu II. grupe odredov je bilo skupaj 556 partizanov, živi so še trije.

Slovesnosti pri lovskem domu Lovske družine Krvavec, ki jo je povezoval Božo Janež iz Občinske organizacije združenja borcev za vrednote NOB Cerklje na Gorenjskem, se je udeležilo še nekaj starih partizanov, poleg Gorjana še Franc Sever - Franta, Valerija Skrinjar Tvrz, Danilo Škorja in Albin Pibernik, druženje pa je minilo predvsem v znamenju partizanskih pesmi.

Spomin na ta odmevni dogodek iz druge svetovne vojne, ki je zaznamoval vasi pod Krvavcem, se je začel že ob 8. uri zjutraj s pohodom po Poti spominov in tovarištva v Spominski park tovarištva Davovec in položitvijo venca pri spomeniku na Brezovici.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sobota, 7. november 2020 / 14:33

Film o ŠKL v Milanu

Kranj – Na prestižnem festivalu športnega filma v Milanu (Sport movies & TV 2020 – 38. Milan international FICTS) se je v finalni program uvrstil tudi film ŠKL – šport tisočerih obrazov režiser...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Čas za mladost v Kranju

Minuli konec tedna se je v gorenjski prestolnici začel 13. festival Teden mladih.

GG Plus / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Razdeljeni bi dobili več kot enotni

Zgornja Gorenjska želi postati samostojna pokrajina. Izračuni kažejo, da bi v razdeljeni Gorenjski zaradi slabše razvitosti dobila več denarja za naložbe in razvojne programe kot v enoviti.

Splošno / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Pohvala za prvomajsko budnico

Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora ima pomembno kulturno poslanstvo, tokrat pa ga moramo pohvaliti za vsakoletno prvomajsko budnico po mestu. V svojem jutranjem pohodu se ustavijo na stalnih...

GG Plus / petek, 18. maj 2007 / 07:00

eGorenjska bo nova prelomnica

"Osebno razvoj eGorenjske primerjam z dvema zgodovinskima prelomnicama. Prva je bila uveljavitev obveznega osnovnošolskega sistema v času Marije Terezije, druga pa vzpostavitev železničarske mreže po...

Splošno / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Zala in Aleksandra

Na odprtju slikarske razstave Mojce Sekulič Fo v Kosovi graščini sta nastopili mladi glasbenici iz Glasbene šole Tržič in Glasbene šole Radovljica. Zala Marn igra klarinet že šesto leto, s...