Še živa nekdanja borca Franc Sever - Franta in Božidar Gorjan - Bogo

Spomnili so se napada nad Davovcem

Na Štefanji Gori so v soboto pripravili spominsko slovesnost ob petinsedemdeseti obletnici napada Nemcev na II. grupo odredov, v kateri je padlo trinajst borcev ter trije borci Krvavške čete Kokrškega odreda. Od preživelih so danes živi še trije, dva sta se tudi udeležila slovesnosti.

Štefanja Gora – Poletja leta 1942 se danes 93-letni Božidar Gorjan - Bogo, takratni komisar in eden od treh še živih udeležencev takratnih bojev, spominja takole. »Pot borcev II. grupe odredov, ki se je za tri partizane iz moje čete 13. avgusta 1942 končala tu blizu nad Davovcem, je bila dolga. Začeli smo na Jelovici, nadaljevali v Udin boršt, od tam pa smo šli na pol mokri in lačni proti Krvavcu. Fantje, ki so padli v povsem nepričakovano zasedo nad Davovcem, so bili mladi, stari 18 in 19 let, komisar bataljona Samo, ki je tudi padel, je bil star 24 let in je bil daleč najstarejši med nami. Pričakovali smo sicer, da nam bodo Nemci sledili, nismo pa pričakovali, da nas bodo napadli prav v času hude nevihte, medtem ko je močno grmelo, treskalo in deževalo in so imeli borci čez orožje šotorska krila in so bili borbeno nesposobni. Takrat nas je na ozki stezi napadla gestapovska banda – in prav to, da smo bili izdani, je zame strašno žalosten spomin. Večina nas je sicer prišla na cilj na Štajersko, kjer smo se združili s Pohorsko, Kamniško-zasavsko, Savinjsko in Moravško četo. Že spomladi 1943 so iz tega nastale brigade in resna sila, na katero so morali računati Nemci,« nam je ob slovesnosti povedal Božidar Gorjan - Bogo, zbranim pa nato zaupal, kako veliko mu tovrstna druženja pomenijo. »Vaša prisotnost je dokaz, da je spomin na fante, ki so padli v teh hribih, še vedno živ. Mi, še živeči borci, smo vam zaradi tega neizmerno hvaležni. Kajti kaj nam pomagajo žrtve, če za njimi ni pravega spomina in spoštovanja.« Na omenjenem pohodu II. grupe odredov je bilo skupaj 556 partizanov, živi so še trije.

Slovesnosti pri lovskem domu Lovske družine Krvavec, ki jo je povezoval Božo Janež iz Občinske organizacije združenja borcev za vrednote NOB Cerklje na Gorenjskem, se je udeležilo še nekaj starih partizanov, poleg Gorjana še Franc Sever - Franta, Valerija Skrinjar Tvrz, Danilo Škorja in Albin Pibernik, druženje pa je minilo predvsem v znamenju partizanskih pesmi.

Spomin na ta odmevni dogodek iz druge svetovne vojne, ki je zaznamoval vasi pod Krvavcem, se je začel že ob 8. uri zjutraj s pohodom po Poti spominov in tovarištva v Spominski park tovarištva Davovec in položitvijo venca pri spomeniku na Brezovici.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 10. september 2008 / 07:00

Priporočil mu jo je župnik

Jože in Rozalija Platiša sta konec avgusta praznovala šestdeseto obletnico poroke.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...