Umrl je Vilko Ovsenik

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Gorenjska / petek, 11. avgust 2017 / 06:16

Bil je glasbena legenda. Napisal ali aranžiral je okrog tisoč skladb, od tega osemsto za ansambel leta 2015 umrlega brata Slavka.

Ljubljana – Danes teden je umrl glasbenik Vilko Ovsenik. Rodil se je 9. novembra leta 1928 kot tretji otrok v zakonu Ivana in Marije Avsenik, za Janezom in Majdo in pred Slavkom, ki je umrl pred dobrima dvema letoma. Tako sta odšla v večnost in nesmrtnost dva velikana slovenske in evropske glasbe, ustanovitelja narodno-zabavne Avsenikove glasbe, ki ji na svetu ni para in tudi zaradi katere svet pozna Slovenijo. Napisala in aranžirala sta okrog tisoč skladb, od teh okrog osemsto za svoj ansambel. Njuna glasba je ohranjena na 32 milijonih plošč. Vilko je pisal tudi zabavno glasbo.

Vilko je bil krščen kot Avsenik. Na očetovo željo, da eden od otrok ohrani stari družinski priimek Ovsenik, ki je bil med prvo svetovno vojno spremenjen v Avsenik, je njegovo željo izpolnil Vilko.

Odraščal je z glasbo. V otroštvu je v družinskem ansamblu igral harmoniko skupaj z bratoma Janezom in Slavkom ter sestro Majdo. Glasba ga je vedno bolj prevzemala. Zato je opustil študij na ljubljanski Pravni fakulteti in se odločil za Akademijo za glasbo. Vendar ne za študij harmonike, ki je bila njegov prvi instrument, ampak klarineta in saksofona. Igral ju je s srcem. Najprej z bratom Slavkom, nato pa v Vaškem kvintetu, v Plesnem orkestru Radia Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča, občasno tudi v Slovenski filharmoniji in seveda v Gorenjskem kvartetu in Kvintetu Avsenik. Leta 1959 se je moral zaradi težav z grlom in roko posloviti od aktivnega igranja. Kot vsestransko izobražen glasbenik je uspešno urednikoval na Radiu Ljubljana, kjer je svetoval in pomagal v javnost mnogim glasbenikom in glasbenim skupinam, in vodil založbo Helidon, pri kateri se je leta 1992 upokojil.

Njegova srčna stvar je ostal njegov in bratov ansambel. Ko je prenehal z igranjem, je postal njegov umetniški vodja, aranžer in producent. Rekli so mu kar »dobri duh ansambla«. Čeprav je imel težave z roko, je prepisoval partiture, pri čemer mu je pomagala tudi letos umrla Slavkova soproga Brigita. Vilko je pri Avsenikih skrbel za aranžmaje, za perfekcijo, za natančno in popolno izvedbo skladbe. Iskal in uvajal je nove člane v skupino, vadil je z njimi in pilil pevske interpretacije ter vodil snemanja. Skupaj s Slavkom sta veliko pisala tudi za druge narodno-zabavne ansamble, zadnja leta pa še zlasti za Ansambel Saša Avsenika. Če so ga glasbeniki prosili za nasvet, ga jim ni odrekel. Zato so ga spoštovali, čeprav je bil strog in dosleden. Njegova beseda je nekaj veljala.

Brez njega Avseniki ne bi bili Avseniki. Zaradi trdne bratske povezanosti je Vilko najbolje poznal Slavkov talent in razumel njegove glasbene izpovedi. Zato so njune viže enkratne, univerzalne, večne in mnoge že ponarodele.