Andrej in Jasna Pečjak ob prihodu v Dubrovnik. V spremljevalni ekipi je bila tudi Eva Štravs Podlogar, direktorica LTO Bled, z Dubrovnikom pobratene občine.

Do Dubrovnika brez polnjenja

Inovator Andrej Pečjak s Češnjice pri Podnartu je pretekli konec tedna s svojim električnim avtomobilom brez vmesnega polnjenja baterij z Bleda pripeljal v 726 kilometrov oddaljeni Dubrovnik.

Pečjakov Metron 7 je edini električni avto, s katerim je v normalnih cestnih pogojih vožnje mogoče prevoziti več kot 700 kilometrov. Rekordi, ki so jih doslej postavljali v dometu (trenutni je 1200 kilometrov), so namreč potekali pri enakomerni krožni vožnji s hitrostjo 30 kilometrov na uro.

Češnjica – »Pot je bila zamiš­ljena kot nekakšna turistična “električna” magistrala od Slovenije do konca hrvaške obale. Ko smo peljali še do marine, kjer smo polnili, smo skupaj prevozili 736 kilometrov. V avtu sta bili ves čas dve osebi, prtljaga, pa nabor kablov in adapterjev, ker nisem vedel, kakšen priključek bomo dobili, orodje, gasilni aparat, komplet za polnjenje gum in obvezna oprema. Steklenica s šampanjcem se je peljala v spremljevalnem vozilu,« je na svojem blogu vtise s poti strnil Andrej Pečjak.

Pot, ki jo je v dveh dneh opravil skupaj s soprogo Jasno, predstavlja nov svetovni rekord; takšen podvig namreč v pogojih realnega prometa z električnim avtomobilom ni uspel še nikomur.

»Pot je tekla od Bleda do izvoza Naklo po avtocesti (90–100 km/h), od tam po stari cesti do Ljubljane in naprej do Postojne, preko Knežaka na Reko; do Crikvenice po avtocesti (80–100 km/h), naprej do Starigrada po Jadranski magistrali. 66 km/h je bilo kar hudo povprečje, gume so marsikje škripale, ker nisem zaviral pred ovinki. V Starigradu smo ugotovili, da je bila poraba previsoka in da najbrž vožnja s cviljenjem po ovinkih tudi pobira energijo, morda celo več kot zaviranje in pospeševanje. Naslednji dan smo vozili po avtocesti od Maslenice do Ploč, od tam pa po edini cesti do Dubrovnika. Ta del je bil grozen, ker je baterija kazala skoraj prazno stanje, kar od nekje so se vzeli klanci, zdelo se mi je, da so samo navzgor … A ko smo zagledali pred seboj most in spodaj novi Dubrovnik, je napetost popustila, in točno ob 15. uri smo prešli vhodna vrata starega mesta. Občutki, ko se pelješ po po starih ulicah proti Stradunu, kjer je čakala množica novinarjev, so bili nepopisni. So bili pa nepopisni tudi kako uro prej - da nam ne bo uspelo in da se bo z zamudo kaki dve uri Metron pripeljal pred Dubrovnik na vlečni službi …« je opis šaljivo zaključil Pečjak.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 23. september 2014 / 07:00

Gorenjski glas, št. 76

Gorenjski glas, 23. september 2014, št. 76

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...