Dionizi ponoči, mozaiki podnevi
September 1964. Prvo potovanje v Grčijo s poltovorno ladjo Lastovo, ki ji je bil to labodji spev, saj je kmalu zatem romala v razrez. Ker sem dobila drugo nagrado za otroško radijsko igro in odkup, je izbruhnila žgoča dilema: ali 'fičko' ali zibelka antike. Soglasno: antika. Že prvi večer sva ugotovila, da so dodatni kopenski izleti z dubrovniškim Atlasom draaagi, a naju je ob prvovrstnem rumu poučil Nikša, 'treći broda': »Držita se nas, pa bosta marsikaj videla, ne le kamenja!« Ob njegovem spremstvu sva bila po celodnevnem romanju po atenskih muzejih deležna razposajenega vinskega sejma 10 km severozahodno od Aten, ki je zdaj del mesta. »Vrnita se sem jutri zjutraj. Pred večerom ne bomo izpluli,« je kar ukazal. Naslednje jutro naju je po 'cincavi' poti z odprtim prašnim avtobusom v Daphni presenetil kot prelepo oblikovana kamnita gmota samostan iz 11. stoletja s čudovitimi mozaiki, ki je uvrščen tudi na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine. Hudo ga je poškodoval potres ob koncu devetdesetih let. Še vedno ga obnavljajo, čeprav je atrij odprt za obiskovalce. Spremljam obnovo in ko bodo objavili, da je zaključena, je to namig za 'ponovi vajo'! 'Barbi' (kapitanu) in Nikši se imava zahvaliti za temperamentne večere v domačih tavernah, ki so bile tistikrat še grške. Hura, SBS (sirtaki, buzuki, suvlaki)! Prva grška kuharica, ki sem jo kupila na Kreti, je neugledna, polna prevajalskih napak, a z recepti še vedno navdihuje.
Špinačna pita (Spanakotiropita)
Za 4–6 oseb potrebujemo: 1 kg sveže špinače, 250 g sira eta, 1 tenko narezan velik por, 300 g tenko narezanih spomladanskih čebulic, kozarec in pol oljčnega olja, pol šopka sesekljanega peteršilja, pol šopka sesekljanega koprca, 2 jajci, sol, poper, 500 g testa jufka.
Špinačo očistimo, operemo in blanširamo, odcedimo in iztisnemo iz nje vso vodo. Feto zdrobimo z vilicami. Segrejemo pol olja in bledo popražimo čebulico in por. Posodo potegnemo z ognja in dodamo koprc, peteršilj, Feto, stepeni jajci, sol in poper in dobro zmešamo. Posodo za pite naoljimo in za dno porabimo pol jufke. Vsak list tenko namažemo z oljem. Nato na vrhnjo plast enakomerno namažemo nadev ter prekrijemo s preostalimi naoljenimi listi. Pečemo na 200° eno uro. Če skorjica postaja preveč rjava, pito prekrijemo s papirjem za peko. Ponudimo toplo ali hladno. Poleg se prileže grški jogurt.
Namaz iz jajčevcev (Melitzanossalata)
Za 6 oseb potrebujemo: 1 kg temno vijoličnih jajčevcev, 1 skodelico oljčnega olja, 1 limono – sok, 3 velike stroke strtega česna, 1 zelen feferon, 1 pest kaper, 1 pest oliv, sol.
Zakaj Grki temu slastnemu namazu pravijo solata, mi po več kot pol stoletja še ni jasno.
Jajčevce prepikamo z vilicami in jih do mehkega spečemo bodisi v alufoliji na žaru bodisi v pečici na privihanem listu papirja za peko. Dobro pečene jajčevce malce ohladimo, olupimo, grobo narežemo in damo v sekljalnik. Dodamo še limonin sok in sol. Sesekljamo. Počasi dodajamo olje in česen, da namaz postane gladek in mazljiv. Napolnimo primerno skledico, okrasimo z olivami, kaprami in z na žarke narezanim feferonom.