Bled z otočkom sredi jezera

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (110)

Si lahko zamislite Bled brez cerkvice na otočku in gradu na strmi skali nad jezerom? Si predstavljate, kaj bi rekli naši sedanji urbanisti, če bi ob takšnem Bledu kdo predlagal, da bi pozidali cerkvico na otočku ali pa grad na skali? Ob vsem izigravanju, ki se na osnovi zvez in poznanstev sedaj v praksi dogajajo, bi bili prepričani, da se vam je zmešalo, Prešeren pa je zapisal, da »Dežela Kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno to, podoba raja.«

Bled je že zgodaj zaslovel kot privlačen romarski kraj zaradi svojega otoka. Še bolj je zaslovel kasneje zaradi turizma. Ko je avstrijski cesar Franc Jožef 1. avgusta 1897 podpisal zakon, ki je zahteval, da za vsa zdravilišča in letovišča na Kranjskem skrbijo zdraviliške komisije, je uradno podpisano postalo vzor drugim. S tem je uzakonil takrat že uveljavljeno prakso na Bledu.

Blejski turizem se je začel pomembneje razvijati sredi 19. stoletja, zlasti po dograditvi gorenjske železnice leta 1870 in turske proge 1906. K mednarodnemu slovesu je pripomogel zlasti Švicar Arnold Rikli, ki je leta 1854 na Bledu odprl sončno in zračno zdravilišče. Kljub sedanjim priseganjem na njegovo pionirsko delo ni bil med Blejci nikoli prijazno sprejet. Nič čudnega, če pa je vpeljeval v svoje zdravstvene prijeme »nemoralo«, izpostavljanje telesa soncu, vodi in zraku. Nekateri so govorili, da Bledu celo odganja goste, saj je bil kraj že pred Riklijem znan po termalnih vrelcih ob vzhodnem jezerskem bregu. Leta 1818 so vrelca zajezili, štiri leta kasneje pa so ju prekrili s preprosto lopo in speljali vodo v bazen.

Na Bledu so imeli svojo zdraviliško komisijo že leta 1886, to je veliko preden je avstrijski cesar Franc Jožef podpisal zakon, ki je zahteval, da za vsa zdravilišča in letovišča na Kranjskem skrbijo zdraviliške komisije po blejskem vzoru. Blejska je bila voljena vsaka tri leta, njena glavna naloga pa je bila skrb za razvoj turizma. Za tiste čase je pripravila obsežno propagando akcijo, tiskala prospekte Bleda in v poletni sezoni, od junija do septembra, vsakih 14 dni izdajala Letoviški list. Oglaševala je v tujih časopisih in vabila tuje novinarje in turistične delavce.

Za dobro počutje turistov so organizirali številne prireditve, na primer t. i. cvetlični korzo. Vsako leto so najeli godbo, ki je bila dolga leta sestavljena iz dunajskih glasbenikov. Imeli so veslaške regate, nogometne tekme, loterijo, seveda pa so posebno skrb namenili ureditvi poti ob jezeru in tudi čistoči. Člani komisije so bili plačani od prodanih vstopnic za prireditve, od loterije ter od godbene in turistične takse, imeli pa so tudi lasten kamnolom, v katerem so prodajali pesek. Pred prvo svetovno vojno je dejavnost komisije prenehala, po njej pa je akcijo za oživitev blejskega turizma prevzelo Društvo za povzdigo tujskega prometa Bled.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

Na Poženiku pri Cerkljah na Gorenjskem se je 1. 8. 1802 rodil slovenski narodopisec in pesnik Matevž Ravnikar - Poženčan. Po študiju v ljubljanskem semenišču je bil posvečen leta 1825.

V Spodnjih Gorjah se je 2. 8. 1900 rodila politična aktivistka na Jesenicah Marija Žumer. Okupator jo je zaprl v Begunjah, nato pa poslal v Ravensbrück, kjer je 5. 2. 1944 umrla.

Deželni predsednik Andrej Winkler je 5. 8. 1881 poslal na Dunaj preveden članek, ki je bil objavljen v Slovenskem narodu. Z njim je pojasnil spopad med kranjskimi Nemci in Slovenci.