Sto deset let priljubljenega panja

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: GG Plus / sobota, 5. avgust 2017 / 07:14

Ob obletnici med slovenskimi čebelarji najbolj uporabljanega panja, tako imenovanega AŽ-panja, so v radovljiškem Čebelarskem muzeju pripravili študijsko razstavo o panju in njegovem izumitelju čebelarju Antonu Žnideršiču.

Decembra letos bo minilo sedemdeset let od smrti čebelarja, inovatorja in gospodarstvenika Antona Žnideršiča, izumitelja tako imenovanega AŽ-panja. Pred 110 leti ga je na svojem čebelarskem tečaju prvič predstavil strokovni javnosti, nato pa je postal najbolj uporabljan panj s premičnim satjem na Slovenskem.

»Anton Žnideršič je svoj panj izdelal na podlagi številnih tujih izumov, ki jih je zbral in združil tako, da jih je prilagodil slovenskim razmeram: uporabil je Albertijev listovni panj, ki je primeren za skladovnice, Gerstungove mere za veliki satnik, ki jih je postavil na mrzlo stavbo, ter Preusevo metodo večanja prostornine,« pojasnjuje avtorica razstave Tita Porenta. »Osnovni tip AŽ-panja je panj za deset satov; obstajajo tudi takšni z devetimi in enajstimi satovi, a se bistveno ne razlikujejo od osnovnega tipa. Inovator sam, kasneje pa tudi drugi čebelarji, so sicer AŽ-panj v njegovi več kot stoletni zgodovini stalno spreminjali in dopolnjevali, načeloma pa se vsi zlagajo v skladovnice in čebelnjake ter uporabljajo enotno mero AŽ-satnika, to je 41 krat 26 centimetrov.«

V tradicionalnem slovenskem čebelarstvu se je znanje prenašalo iz roda v rod. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je s kranjsko čebelo povečini čebelarilo v tako imenovanih kranjičih in koših, ki so jih skladali v čebelnjake in jih nosili ali prevažali na različne paše. Čebelarji so se novemu načinu čebelarjenja na premično satje začeli prilagajati s povečevanjem in predelovanjem kranjičev in košev. Žnideršičeve panje so v 20. stoletju postopoma začeli uporabljati na celotnem slovenskem ozemlju, danes pa je pri nas kar devetdeset odstotkov vseh panjev, ki jih uporabljajo čebelarji, te vrste. »Z njim zadovoljno čebelarijo mali, netržni in ljubiteljski čebelarji, saj omogoča pričakovane gospodarske koristi – donose medu. Je slovenska blagovna znamka neprecenljive vrednosti in sodi med slovensko kulturno dediščino, uveljavlja pa se tudi drugod po svetu,« še pojasni Tita Porenta.

Kot pove na razstavi, je danes največji tekmec AŽ-panja tako imenovani samostoječi nakladni Langstrothov panj, ki izvira iz Amerike in po mnenju nekaterih čebelarjev pomeni prihodnost modernega globaliziranega čebelarstva, a ker ameriški panj ni prilagojen slovenskemu načinu čebelarjenja, bi lahko »žnideršič«, kot mu tudi rečejo, skupaj s čebelnjaki ob primerni strokovni in državni zaščiti v Sloveniji še dolgo ostal v uporabi, je prepričana Tita Porenta.

Anton Žnideršič se je rodil leta 1874 v Ilirski Bistrici. Po zaključenem šolanju je prevzel domače posestvo in ga začel razvijati na različnih področjih. Soustanovil je prvo kranjsko tovarno testenin Pekatete s sedežem v Ilirski Bistrici in podružnico v Ljubljani, še uspešnejši je bil na področju čebelarstva, izvemo na razstavi. Uredil si je več čebelnjakov ob domu in na širšem območju svojega posestva. Na podlagi strokovne literature in lastne čebelarske prakse je razvil vrsto listovnega skladovničnega panja, ki se je (delno) po njem imenoval AŽ- (Alberti-Žnideršičev) panj oziroma kar »žnideršič«. Svoje izume je redno objavljal v številnih domačih in tujih strokovnih revijah. Leta 1925 je izdal knjigo Naš panj. Zelo je bil aktiven v osrednjih in lokalnih čebelarskih združenjih. Po kranjskem je postavil številne čebelarske opazovalnice. Umrl je v prometni nesreči 21. decembra 1947 v Ljubljani.