Ohrani naj se spomin

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Preddvor / četrtek, 27. julij 2017 / 11:28

V spomin na dogodke v času narodnoosvobodilnega boja je bilo konec tedna na Gorenjskem več prireditev, slovesnost je bila tudi ob 75-letnici požiga vasi Kokra.

Kokra – Dvajsetega julija je minilo 75 let, odkar so nemški okupatorji požgali vas Kokro, več domačinov izselili v taborišča, v svarilo pa v vasi ustrelili več talcev. Usodnega dogodka so se minulo soboto spomnili s slovesnostjo pri spomeniku v Kokri, ki ga je pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB Preddvor. Pel je mešani pevski zbor Kokrškega odreda Preddvor, recitatorji so s pesmimi obudili spomin na upor in boj, tudi s pesmimi Karla Destovnika Kajuha, čigar 95 let rojstva slavimo letos. Zbrane je pozdravil Franc Preširen, eden od še živečih Kokrjanov, ki je bil izseljen v nemško taborišče, slavnostna govornica pa je bila Dora Osterman, predsednica Pokrajinskega sveta borcev za vrednote NOB Gorenjske. Spomnila je na čas, ko so se tudi tukajšnji ljudje znašli pred dilemo, ali se prepustiti okupaciji ali se boriti za svobodo. Odgovor je bil upor in boj, je dejala in poudarila, da se je današnja evropska zavest rodila iz zmage nad fašizmom in nacizmom, in ne morda iz kolaboracije z njim. Ob tem je opozorila na današnji fašizem, za katerega so bile generacije po drugi svetovni vojni prepričane, da je za vedno premagan in izgnan v zgodovino. Spomnila je na letošnji incident v državnem zboru, ko so »mladi nahujskani kvazi poslanci«, ki povzdigujejo domobranstvo in problematizirajo narodnoosvobodilni boj, iz parlamenta odslovili predsednika borčevske organizacije, kar po njenih besedah kaže na izgon te organizacije iz javnega življenja. Hkrati pa je na drugi strani vse več mladih, ki se vključujejo v borčevsko organizacijo, ker sprejemajo vrednote NOB, ki so odpor, čast in dostojanstvo.

Na slovesnosti smo še slišali, da so krajevne borčevske organizacije Bela, Preddvor in Kokra dobile najvišje priznanje Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, in sicer v največji meri za ohranjanje spomenikov in vključevanje mladih. Ker v občini nimajo svojih prostorov, je zlato priznanje shranjeno na Beli, pri družini Milana Tičarja.