Petje imam v DNK

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Razvedrilo / ponedeljek, 24. julij 2017 / 10:00

Tako pravi Andreja Čamernik, pevka iz Dragomera s 35-letnimi izkušnjami, ki jo poznamo tudi kot dolgoletno sodelavko škofjeloškega Radia Sora. Nedavno je v duetu z Danielom Rampretom, prekaljenim glasbenikom, ki se ga je pred leti v šovu Slovenija ima talent prijel vzdevek slovenski Joe Cocker, nastopila na Melodijah morja in sonca. Tudi sicer pogosto prepeva z njim in v njegovem Kokr Joe Bandu. Občinstvu je poznana predvsem kot pevka narodno-zabavne in zabavne glasbe: sodelovala je z Ansamblom bratov Avsenik, Ansamblom Rž, Mesečniki ... Kot pravi, je zelo radovedna, zato je ob udejstvovanju v različnih glasbenih žanrih nadvse uživala. Rada ima tudi kreativno delo na radiu.

Dotakniva se najprej Melodij morja in sonca, kjer sta z Danielom Rampretom predstavila vajino prvo skladbo Za ljubezen sta potrebna dva. Sta bila zadovoljna?

»Bila je posebna izkušnja, po eni strani dobra, pa drugi pa malo manj. Danielu namreč niso delale slušalke in je na odru tako rekoč pel na pamet, ni slišal ne sebe ne glasbe. Nastop je kljub temu vrhunsko izpeljal, marsikdo bi se verjetno ustavil. Po tej plati je bila to težka preizkušnja in še dobro, da sva jo tako izpeljala. Nagrade pa niti nisva pričakovala, za naju je pomembno, da je bila to odlična premiera za najino skladbo, videla naju je cela Slovenija, in upava, da se bo pesem prijela med poslušalci. Bila sva pa zelo vesela podpore mnogih, tudi celotne ekipe Radia Sora. Dobila sva ogromno pozitivnih odzivov, očitno imava kar lepo število poslušalcev.«

Z Danielom sta par tudi zasebno. S skladbo torej pripovedujeta svojo zgodbo …

»Ja, je pa to tudi pesem, v kateri se lahko najde skoraj vsak. Že nekaj časa sva si želela skupno pesem v slovenščini, ki bi jo lahko prepevala na najinih nastopih. Avtor Tadej Vasle naju oba pozna, pesem nama je pisana na kožo, preprosta, že naslov vse pove.«

Načrtujeta tudi nove skladbe?

»Želja je, z istim avtorjem smo se že malo pogovarjali o tem, več pa za zdaj ne morem povedati.«

Prepevate že 35 let, kje vse vas je doslej vodila pot?

»Peti sem začela v domačem zboru in si želim, da bi še kdaj nastopala s kakšnim zborom. Prvega ne pozabiš nikoli. (smeh) Potem so me slišali pri Ansamblu Doreta Kogovška, to je bil sestav iz naših krajev, s katerim sem bila kar 15 let. Od tam sem šla k Ansamblu Rž, na kar imam zelo lepe spomine. Peli sva skupaj z Romano Krajnčan, s katero se še vedno slišiva in kakšno rečeva. Sledil je vrhunec moje narodno-zabavne kariere – sodelovanje z Ansamblom bratov Avsenik. Z njimi sem tudi posnela pesem, ki so jo uvrstili celo na dvojni album 40 let hitov, na kar sem res ponosna. Potem sem več kot 15 let prepevala z Mesečniki, imeli smo kar nekaj dobrih skladb, med drugim znano popevko Ne reci zbogom mi, in posneli več plošč. Sledil je kratek čas v ansamblu Kolovrat, s katerim smo tudi posneli ploščo in nekaj spotov, potem sva pa z Danielom »treščila« skupaj.«

Kdaj in kako, če ni skrivnost?

»Petnajstega avgusta bova praznovala četrto obletnico. Poznala sva se že prej, skupaj pa vsa prišla v letu, ko sem jaz praznovala Abrahama. Na Radio Sora je prišel predstavit enega svojih nastopov in potem sva šla na kavo. V pogovoru sem mu omenila, da bom med dopustom šla za nekaj dni k prijateljici v Škofije, nakar mi je rekel, naj ga obiščem, ker bo 'špilal' na morju. In med večernim pohajkovanjem po Portorožu sem se spomnila njegovega povabila, ga poklicala in tako se je potem začela najina zgodba.«

Zelo hitro sta začela sodelovati tudi na glasbenem področju ...

»Ko sem hodila z njim na nastope ob koncih tedna, je večkrat naneslo, da sem tudi jaz kaj zapela, zato sva se odločila, da pripraviva malo več programa za skupne nastope.«

S Kokr Joe Bandom, s katerim izvajate uspešnice Joeja Cockerja, še nastopate?

»Seveda, začeli smo pred koncem lanskega leta in je za nami že kar nekaj 'luštnih' nastopov. Naslednji nas čaka 16. avgusta na Festivalu Kanal v Bohinju. Tega se že vsi člani zasedbe veselimo, smo posebna druščina, ki res uživa v izvajanju Cockerjeve glasbe. Želimo si še več koncertov in tudi preboja čez slovenske meje; menim, da bi bili lahko zanimivi tudi tujemu občinstvu.«

Kot pevka ste se srečali z zelo različnimi glasbenimi žanri. Kateri vam je najbližji?

»Sem zelo radovedna ženska, zanima me čisto vse: všeč mi je tako narodno-zabavna glasba, džez, rok v mehkejši različici ... Vesela sem, da sem lahko spoznala toliko različnih žanrov in se toliko naučila, mogoče se bom pa še kaj novega. Glasba ti odpira veliko možnosti, seveda pa moraš biti samokritičen, da veš, v čem si dober in kaj je bolje opustiti.«

Kateri vam je ljubši: radijski ali pevski mikrofon?

»Ne bi se mogla odločiti, oba sta mi izredno ljuba. V prvi vrsti sem pevka. Ko si enkrat si glasbenik ali pevec, si to do smrti. Tudi če na stara leta nisi več toliko aktiven, je še vedno poseben adrenalin, ko stopiš pred mikrofon. To je v DNK, s tem se rodiš in umreš. Petje mi je nato omogočilo, da sem dobila priložnost tudi pred radijskim mikrofonom. Sodelavka Radia Sora sem že blizu 20 let, ko sem začela, je bil še v Žireh. Tudi radio mi omogoča veliko kreativnosti, delam kot moderatorka, novinarka na terenu, pripravljam oddaje, skrbim za glasbo ... Smo majhna ekipa in vsak mora poprijeti za vse, kar zna.«

Včasih ste vodili tudi televizijske oddaje, med drugim iz Domače skrinje na TV3. Vas delo na televiziji še mika?

»Sedaj sem polno zaposlena na radiu, večino preostalega časa pa namenjam glasbi. Če bi se slučajno pojavil kakšen zanimiv televizijski projekt, bi se pa kljub pomanjkanju časa potrudila, da bi ga sprejela. Za izzive sem pa še vedno. Ko se ti čisto nič ne da, to ni dober znak.«