Nad plevele na ekološki način

Na planinskih pašnikih je dovoljeno zatirati plevele le na ekološki način, torej brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

Jelendol – Kmetijska svetovalna služba je pred nedavnim pripravila na planini Pungrat srečanje predstavnikov pašnih in agrarnih skupnosti, na katerem je bila glavna strokovna tema zatiranje nezaželenih zeli na planinskih pašnikih. Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, je za travno rušo na planinskih pašnikih značilno, da je zelo pestra, a je zaradi plitvih tal in strmine tudi bolj ranljiva. Na sestavo ruše sicer ugodno vpliva večinoma pašna raba, a so tla ponekod kisla in slabo založena s fosforjem in kalijem. »Botanična sestava travne ruše na planinskih pašnikih je zelo podobna sestavi ruše na nižinskih, manj intenzivno gnojenih pašnikih. V ruši so trave, metuljnice in zeli,« je dejala Kalanova in dodala, da pa se na planinskih pašnikih v ruši tudi zelo trdovratni koreninski pleveli, kot so ščavje, ki se pojavlja predvsem tam, kjer živali urinirajo in se iztrebljajo, deloma plazeča zlatica, japonski dresnik, ki vse bolj sili tudi na planine, prilagodljiva zlata rozga in potrošnik, ki se pojavlja predvsem na slabih plitvih tleh. Pleveli so živalim manj okusni ali so slabo prebavljivi, v travni ruši pa se hitro širijo, še posebej, če na planinah še pred njihovim cvetenjem ne poskrbijo za mehanično zatiranje.

Nevarna čmerika

Še posebej je v travni ruši problematična čmerika, saj njeni poganjki vsebujejo tudi škodljive snovi, ki pri živalih povzročajo prebavne motnje in oslabelost. Kot je dejala Kalanova, je najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje deleža čmerike v ruši večletna nadzorovana paša, pri tem pa je pomembno, da je paša dovolj zgodnja, ko čmerika še ni močno razvila stebel. V okviru nadzorovane paše živali pogosto, recimo na vsake tri dni, premeščajo iz ene ograde v drugo, živali zaradi tega hodijo več po pašniku, pri tem poškodujejo tudi stebla čmerike oziroma jih poteptajo v zemljo, kjer zgnijejo. Cvetenje, semenitev in širjenje čmerike je možno preprečiti tudi s pašo različnih vrst živali na istem pašniku, tudi s pašo drobnice, ki pri iskanju boljših grižljajev prehodi po pašniku več kot goveda in s tem poškoduje tudi več stebel čmerike. Za koze so nekatere nezaželene rastline v travni ruši prava poslastica, še posebej so učinkovite pri zatiranju robide, ki se običajno pojavlja tam, kjer je premalo živali na paši ali na planini ne opravljajo redno jesenske čistilne košnje. Na nekaterih pašnikih se pojavljajo tudi manj vredne trave, na primer rušnata masnica, ki ji ustrezajo vlažna kisla tla, v ruši se hitro širi, ne prenese pa nizke košnje.

V koči tudi vreča semena

Na planinskih pašnikih se travna ruša lahko poškoduje zaradi zadrževanja živine na enem mestu, agromelioracijskih del, plazov, nanosov in iz drugih razlogov. »Pomembno je, da pašne oziroma agrarne skupnosti poškodovano rušo dosledno obnavljajo in da tudi na površinah, ki so jih očistile zarasti, posejejo travo,« je dejala Kalanova in jim priporočila, da imajo na planinah vedno na zalogi tudi vrečo semena trav in detelj za dosejavanje. Za to naj uporabljajo mešanice, sestavljene iz trpežnih ekstenzivnih vrst trav z blazinasto razrastjo.