Brez subvencij bi težko shajali

»Če bi država ukinila subvencije za planinsko pašništvo, bi na marsikateri planini opustili pašo,« je dejal kmetijski svetovalec Matjaž Meglič na srečanju predstavnikov pašnih in agrarnih skupnosti na planini Pungrat.

Jelendol – Kmetijska svetovalna služba, ki deluje na Zgornjem Gorenjskem, vsako leto že po tradiciji pripravi poleti, v času pašne sezone, na eni od planin srečanje predstavnikov agrarnih in pašnih skupnosti z območja jeseniške in radovljiške upravne enote, razen iz Bohinja. Letošnje srečanje je bilo v torek na planini Pungrat. Kot je povedal Andrej Varl iz radovljiške enote kmetijske svetovalne službe, so na srečanje povabili čez petdeset predsednikov in predstavnikov gospodarskih odborov pašnih in agrarnih skupnosti, a vseh je bilo dejansko še precej več, tako da je bila koča agrarne skupnosti na planini pretesna za vse in so številni ostali pred vrati. Medtem ko so lani na srečanju na Ribenski planini razpravljali predvsem o tem, kako naj se agrarne skupnosti preoblikujejo in prilagodijo novemu zakonu, so tokrat dali poudarek strokovni temi: travni ruši, ki je na planinskih pašnikih še bolj občutljiva kot na ravnini in v kateri so poleg trav in koristnih zeli tudi pleveli, strupene in invazivne rastline.

Na planini Pungrat že po tradiciji pasejo živino kmetje z Brezij (pri Radovljici) in okolice, a planina je na območju tržiške občine. Kmetijski svetovalec in dober poznavalec razmer na tržiških planinah Matjaž Meglič je ob tem dejal, da je na pobočju pogorja Košute šest planin, na katerih se pase okrog devetsto goved, od 250 do 300 ovc in 25 konj. Na tržiških planinah, za razliko od bohinjskih, mleka ne predelujejo v sir in druge izdelke, lahko bi bila to v prihodnje ena od tržnih priložnosti, a je povezana z vlaganji in izpolnjevanjem številnih zahtev. »Če bo država ukinila subvencije za planinsko pašo, bodo na marsikateri planini začeli opuščati pašo,« je dejal Matjaž Meglič in slikovito pripomnil: »Ko takole na planini pogledaš naokrog, je videti lepo: sonček, drevesa, krav'ce na paši ... Le malokdo pa ve, koliko dela se skriva za tem.«

Med tistimi, ki zanesljivo ve, koliko dela je z urejanjem pašnikov in objektov na planini ter s samo pašo, je Peter Potočnik, ki že enaindvajseto leto vodi agrarno skupnost Pungrat. Kot je dejal, je bil na planini dolga leto problem z zagotavljanjem vode za živino. Težave so rešili tako, da so vgradili cisterne, v katerih imajo v primeru, če so vse polne, na zalogi 65 tisoč litrov vode, kar jim ob dotoku vode iz studencev zagotavlja normalno oskrbo z vodo. V letu 2010 so v agrarni skupnosti vse moči usmerili v gradnjo nove koče, za to so namenili tudi vse subvencije, ki jih za planinsko pašo namenja država. »Če bi subvencije delili med člane, ne bi imeli nove koče,« je dejal Potočnik in dodal, da so pašni upravičenci deležni nekaterih drugih ugodnosti, tako jim agrarna skupnost plača cepljenje živine proti zajedavcem in zavarovanje za primer škode ob prigonu na pašo ali odgonu s paše. Na planini, ki obsega 157 hektarjev površine, od tega je 83 hektarjev pašnikov, se letos pase okrog 130 goved, med njimi sta tudi dva licencirana bika. Pašna obremenitev je ena glava velike živine (GVŽ) na hektar, paša običajno traja od 108 do 110 dni. Živina je od petnajstih kmetov, a kmetje, ki so člani agrarne skupnosti, jo imajo manj kot nečlani. Agrarna skupnost deluje še po starem zakonu, ker za prilagoditev novemu zakonu še niso izvedli dednih postopkov vsaj za polovico deležev.