Tempeljska plesalka

Mata Hari, ki se je izdajala za indijsko tempeljsko plesalko, čeprav to nikoli ni bila. Velika dvojna vohunka. Menda pomembna agentka ni bila nikoli. Ženska, ki je uspešno spreminjala svojo samopodobo. Femme fatale za številne mogočneže. O njej je napisanih brez števila romanov in posnetih najmanj dvanajst filmov. Dne 25. julija 1917 jo je francosko vojaško sodišče zaradi dvojnega vohunstva obsodilo na smrt. V nemški tajni službi je imela šifro H 21. Dne 15. oktobra je bila obsodba – menda krivična – izvršena. Letos bo minilo sto let od ustrelitve in bo v francoskih vojaških arhivih mogoče odpreti njen dosje.

Rodila se je leta 1876 kot Margaretha Zolle v nizozemskem Leewardenu. Imela je nastopaškega očeta, klobučarja, in je hotela čim prej od doma. Javila se je na oglas Rudolfa MacLeoda, častnika nizozemske vojske, ki je služboval v Indoneziji in je iskal ljubečo ženo. Čeprav je bil 20 let starejši od nje, se je poročila z alkoholikom in odpotovala v Indonezijo. Rodila sta se jima sin in hči. Po mučnih prepirih sta se zakonca ločila. Marghareta se je odselila v Evropo in se leta 1903 pojavila v Parizu, olivne polti, mistična in nadvse erotična lepotica, ki je očitno dobro preučila Kamasutro. Obnorela je prestolnico ob Seni. Mata Hari, eksotična plesalka, ekscentrična umetnica, kurtizana, ki so ji poklanjali dragulje in denar … Mata Hari, javansko oko dneva – sonce … Neki novinar je napisal: »Česa takega Pariz še ni videl. Iz ljubkih kretenj rastejo obrati strasti. Odpadajo tenčice in na koncu je pred zgroženo visoko družbo stala gola lepota.« Po dolgoletnih silnih uspehih je začela drseti navzdol. Z ruskim baletom se ni mogla primerjati. Nastopi so se redčili, ljubimci množili … a zveze so ostale – tudi z vojaškimi častniki na nemški in francoski strani … Kakšna bo oktobra resnica? … Kakorkoli že bo – rada imam indonezijske gorenge.

Mie goreng

Za 4 osebe potrebujemo: 150 g kitajskih rezancev, lahko tudi tenkih špagetov, 100 g sojinih kalčkov, 1 čebulo, 4 žlice olja, 2 čilija, 3 stroke česna, 2 žlici arašidov, en mesnat paradižnik, 60 g korenja, 60 g kitajskega zelja, 60 g graha, 500 g piščančjih prsi ali 300 g kozic, 7 žlic temne sojine omake, kolobarčke paradižnika in kumare.

Če imamo zamrznjene kozice, jih odtajamo. Kitajske rezance damo v krop, v katerega smo zlili 6 žlic sojine omake, in jih namakamo 5 minut. Vreti ne smejo. Če uporabimo špagetke, jih skuhamo po navodilu in vodi dodamo sojino omako. Splaknemo sojine kalčke in pripravimo zelenjavo. Paradižnik zrežemo na kocke, korenje naribamo, kitajsko zelje narežemo na trakce, čebulo narežemo na tenke kolobarčke. Čilija očistimo, odstranimo semenje in tenko narežemo.

Čilija, česen in arašide stremo v gladko pasto. Na olju prepražimo čebulo, da postekleni, dodamo meso ali kozice in začimbno pasto, da se razvije aroma in se meso zmehča. Dodamo paradižnik, kitajsko zelje, korenje, grah in sojine kalčke. V posodo stresemo rezance oziroma špagetke, prilijemo po potrebi še malo sojine omake in dosolimo. Okrasimo s kolobarčki kumare in paradižnika in ponudimo.

Pa dober tek!