Dama z zelenim klobukom

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / / 11:36

Srednja peč (1920 m) – Mimo nje hodijo množice planincev, a na njeno teme stopijo le redki. Brezpotna krušljiva lepotica v osrčju Karavank, ki ponudi mir in tišino.

Naš današnji cilj je brezpotna gora, ki kljub temu da je na dosegu roke, da mimo nje hodijo številni planinci, le redko doživi, da jo kdo obišče, saj je nekako nepomembna v neposredni bližini kralja Karavank, Stola. Obiskali bomo Srednjo peč, ki s svojimi 1920 m nadmorske višine ne predstavlja res visoke gore. Brezpotna gora, kjer je potrebno nekaj občutka za orientacijo, zaradi njene krušljivosti pa tudi dobršna mera previdnosti.

Izhodišče vzpona je lahko dolina Završnice ali pa nekdanji mejni prehod Ljubelj, od koder se bomo proti Srednji peči podali tudi mi. Za vzpon do Zelenice predlagam, da izberemo nekdanjo graničarsko pot, ki je danes urejena za pohodnike in kolesarje, t. i. Fair Trail, na katero se zavije desno, malce nad nekdanjo spodnjo postajo. Od Doma na Zelenici sledimo desni poti proti Stolu oz. Vrtači. Ko prečimo smučišče in dosežemo gozd, je pred nami prijetna pot, kjer na svoj račun pridejo ljubitelji alpskega cvetja: Clusijevega svišča, Sternbergovega klinčka, snežnega svišča, dišečega volčina itd. Sledi pas ruševja in ko prečimo daljše melišče, je skala z markacijo; desno se gre proti Vrtači, levo proti Stolu. Nadaljujemo levo, proti Stolu. Po krajšem času pridemo na razpotje; levo gre pot na Srednji vrh, desno pa proti Stolu. Nadaljujemo proti Stolu. Kmalu se precej spustimo, izgubimo višino, saj smo v škrbini, ki nas pripelje V Kožne. Nadaljujemo še kar naprej proti Stolu, mimo nekaj ogromnih balvanov. Ko smo na vrhu strmejšega dela, ki mu sledi izravnava, zapustimo markirano pot in se po občutku, morda se bo celo videla rahlo shojena pot, povzpnemo do začetka grebena gore, ki je na naši levi strani. Ko smo na začetku grebena, sta možnosti vsaj dve: lahko se povzpnemo po grebenu, lahko pa po skromni stezici, ki se dobro vidi, nadaljujemo v desno, do širše grape, kjer celo opazimo kakšnega možica, in se po njej začnemo vzpenjati. Roko na srce: greben odsvetujem, ker je grdo krušljiv in nepredvidljiv ter zahteva od nas še več pozornosti.

Mi nadaljujemo po desni stezici do širše grape in se preko nje povzpnemo, strmo, spet na greben. Ko smo na vrhu grebena, sledi rahlo krušljiv vzpon po severni strani Srednje peči, ko nas steza popelje na južno stran gore in se mimo skal in ruševja povzpnemo do vrha. Če smo slučajno zgrešili omenjeno grapo, je malce naprej še ena, ki se tudi strmo povzpne skoraj do grebena, le na vrhu je treba prečiti manjšo krušljivo grapo, da pridemo do grebena, po katerem se sprehodimo do vrha.

Vrh Srednje peči nas nagradi s povsem drugačnim razgledom, kot smo ga navajeni. Pred nami se razprostre greben Jelenčka, Celovška špica, Krkotnik in Stol. Omenjeni greben imenujejo tudi Orlice, na zemljevidih piše Belščica. Pred nami je Svačica, potem pa krnica pod Vrtačo z meliščem, preko katerega se bomo vračali.

Sestopimo po poti vzpona in se vrnemo na markirano pot, ki pelje proti Celovški koči. Ko se vzpnemo na sedlo Belščica, ko imamo pred seboj Svačico, zavijemo desno in hitro dosežemo veliko melišče pod Vrtačo. Prečno se po njem dvignemo do sedla pod Vrtačo, od koder sestopimo nazaj do Zelenice in v dolino.

Nadmorska višina: 1920 m
Višinska razlika: 900 m
Trajanje: 5–6 ur
Zahtevnost: 5 / 5