Lepote ukrajinskih vezenin na prvi šolski dan
Zahodna Ukrajina (5)
Ob vseh lepotah in zanimivosti zahodne Ukrajine pa je najbolj opazna njihova ljubezen do kulture. Ta se poleg omenjenih uličnih glasbenikov pozna predvsem v velikem številu spomenikov, posvečenih pomembnim pisateljem in drugim umetnikom. V Lvovu sta še posebno lepa spomenika Tarasu Ševčenku in Ivanu Fedorovu. Prvega bi po obdobju in pomembnosti pa tudi pisanju poezije lahko primerjali z našim Prešernom, drugi pa je oče tiskane besede v tem delu Evrope – se pravi nekakšen vzhodnoevropski Primož Trubar. Glede na to, da je ta prve knjige natisnil v domačih slovanskih jezikih, si boljše lokacije, kot je njegova senca, tržnica z rabljenimi knjigami ne bi mogla želeti.
Še prav posebno lep del tukajšnje kulture pa so ukrajinska nacionalna oblačila, ki jih krasijo tradicionalne vezenine. Vzorci teh se sicer razlikujejo od regije do regije, poleg oblačil pa se uporabljajo tudi za okraševanje domov, njihove notranje opreme in cerkva. Načini prepletanja in izbira barv so že tisočletja namenjeni sporočanju, varovanju lastnikov pred slabimi silami ter povečanju plodnosti. A najlepši so ti vzorci na tradicionalnih srajcah, imenovanih višivanka. Njihova uporaba in razvoj sta doživela novi silovit zagon v zadnjih letih s ponovnim obujanjem ukrajinske kulturne identitete. Ta je sicer najmočnejša prav tu, na zahodu, saj gre tudi po sestavi prebivalstva za najbolj ukrajinski del države. Seveda so danes ta oblačila nekoliko modernizirana in poleg tradicionalnih krojev in platna kot materiala najdemo tudi sodobnejše različice.
In ko sem na prvi šolskih dan po ulicah gledal gruče šolarjev in študentov, oblečenih v tradicionalno vezena oblačila, sem razumel namig, ki sem ga dobil na gradu Nevitski, pojasnjen pa je bil tudi silen naval na vse stojnice s cvetjem v Lvovu le dan pred tem. Kot so mi obrazložili domačini, je navada, da pridejo šolarji prvi dan v šolo s cvetjem. Čudoviti vzorci na svetlih oblačilih, razigranost šolarjev ter cvetje v rokah so tisti jesenski dan v Lvov prinesli pravo pomlad.
(Konec)