Kip Ivana Fedorova, enega od očetov vzhodnoevropskega tiskarstva, bdi nad tržnico knjig na prostem.

Lepote ukrajinskih vezenin na prvi šolski dan

Zahodna Ukrajina (5)

Ob vseh lepotah in zanimivosti zahodne Ukrajine pa je najbolj opazna njihova ljubezen do kulture. Ta se poleg omenjenih uličnih glasbenikov pozna predvsem v velikem številu spomenikov, posvečenih pomembnim pisateljem in drugim umetnikom. V Lvovu sta še posebno lepa spomenika Tarasu Ševčenku in Ivanu Fedorovu. Prvega bi po obdobju in pomembnosti pa tudi pisanju poezije lahko primerjali z našim Prešernom, drugi pa je oče tiskane besede v tem delu Evrope – se pravi nekakšen vzhodnoevropski Primož Trubar. Glede na to, da je ta prve knjige natisnil v domačih slovanskih jezikih, si boljše lokacije, kot je njegova senca, tržnica z rabljenimi knjigami ne bi mogla želeti.

Še prav posebno lep del tukajšnje kulture pa so ukrajinska nacionalna oblačila, ki jih krasijo tradicionalne vezenine. Vzorci teh se sicer razlikujejo od regije do regije, poleg oblačil pa se uporabljajo tudi za okraševanje domov, njihove notranje opreme in cerkva. Načini prepletanja in izbira barv so že tisočletja namenjeni sporočanju, varovanju lastnikov pred slabimi silami ter povečanju plodnosti. A najlepši so ti vzorci na tradicionalnih srajcah, imenovanih višivanka. Njihova uporaba in razvoj sta doživela novi silovit zagon v zadnjih letih s ponovnim obujanjem ukrajinske kulturne identitete. Ta je sicer najmočnejša prav tu, na zahodu, saj gre tudi po sestavi prebivalstva za najbolj ukrajinski del države. Seveda so danes ta oblačila nekoliko modernizirana in poleg tradicionalnih krojev in platna kot materiala najdemo tudi sodobnejše različice.

In ko sem na prvi šolskih dan po ulicah gledal gruče šolarjev in študentov, oblečenih v tradicionalno vezena oblačila, sem razumel namig, ki sem ga dobil na gradu Nevitski, pojasnjen pa je bil tudi silen naval na vse stojnice s cvetjem v Lvovu le dan pred tem. Kot so mi obrazložili domačini, je navada, da pridejo šolarji prvi dan v šolo s cvetjem. Čudoviti vzorci na svetlih oblačilih, razigranost šolarjev ter cvetje v rokah so tisti jesenski dan v Lvov prinesli pravo pomlad.

(Konec)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 4. december 2009 / 07:00

Deset let Vzajemne

Kranj - Kranjska poslovna enota Vzajemne zdravstvene zavarovalnice je v torek zvečer pripravila v Prešernovem gledališču v Kranju srečanje s poslovnimi partnerji, s katerim je proslavila d...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 15. april 2013 / 07:00

Anketa: Idealne rešitve za asfaltno bazo ni

Investitor, Gorenjska gradbena družba, načrtuje selitev asfaltne baze iz Podrebra v Gačo, prav tako v občini Naklo. Nekaj naključnih sogovornikov v Podbrezjah smo vprašali, kaj menijo o novi lokaciji.

Prosti čas / ponedeljek, 15. april 2013 / 07:00

Če si v glasbi dolgočasen, je pot do konca kratka

Decembra lani je minilo petdeset let od prvega nastopa Alfija Nipiča. V sklopu praznovanja glasbenega abrahama bo štajerski glasbenik v četrtek, 18. aprila, ob 19. uri nastopil tudi v športni dvorani...

GG Plus / ponedeljek, 15. april 2013 / 07:00

Vsakemu volivcu dva glasova

Zveza društev upokojencev Slovenije je ob koncu marca v državni zbor vložila 5629 podpisov podpore za novelo volilnega zakona. Eden od upokojenih ekspertov, ki so pripravili predlog zakona, je tudi dr...

GG Plus / ponedeljek, 15. april 2013 / 07:00

Naravna hrana je tudi zdravilo

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj je gostil avstralskega strokovnjaka s področja naravne, lokalne ekološke pridelave hrane dr. Johna Fielderja.

Kronika / ponedeljek, 15. april 2013 / 07:00

Želeli so le kapital, ne sodelovanja

V Kranju so nadaljevali sojenje nekdanjemu direktorju Gorenjskega tiska Edvardu Jurjevcu in tiskarskemu mogotcu Martinu Odlazku. Matjaž Satler: Niso si želeli sodelovanja, ampak samo kapital. Kristina...