Šenčurjani bodo mirneje spali

Civilna iniciativa krajanov Šenčurja je uspela - vsaj takšne so obljube pristojnih - z večino svojih zahtev za ublažitev letalskega hrupa, popustila je le pri popolnem zaprtju brniškega letališča v nočnem času.

Šenčur - Drugi sestanek med krajani Šenčurja ter predstavniki ministrstva za promet in brniškega letališča o problematiki prekomernega letalskega hrupa zaradi nizkih preletov letal se je minuli četrtek končal z dogovorom. Predsednik civilne iniciative Branko Pajer je povedal, da je civilna iniciativa uspela z večino postavljenih zahtev, zato je z rezultati sestanka zelo zadovoljen.

»Dogovorili smo se za kar nekaj bistvenih zadev: prepoved vzletov letal proti Šenčurju v nočnem času, vzpostavitev stalnega monitoringa letalskega hrupa že v letu 2009, izvedbo simulacije protihrupne bariere ter sprejetje predpisa o hrupu in pristojbinah za nadomeščanje posledic prekomernega hrupa. Uresničene so torej praktično vse naše zahteve, razen prepovedi poletov v nočnem času,« je pojasnil Pajer in pristavil, da v civilni iniciativi obljubam verjamejo, ker so realne.

»Letališče bo v letu 2009 skupaj s kontrolo letenja in ministrstvom za promet postavilo sistem spremljanja hrupa. Ministrstvo bo še prej vzpostavilo regulativo, na podlagi katere se bodo potem zbirala sredstva, ki bodo namenjena renti oškodovancem in za vzdrževanje monitoringa. Proučili bomo tudi, ali bi horizontalna naravna bariera oziroma gozd na koncu piste proti vasi Šenčur dosegel pravi efekt ali ne. Če ga, bomo gozd tudi posadili. Tretja uresničljiva zahteva je, da se šolski leti ponoči ukinejo oziroma zmanjšajo na najmanjšo možno mero, procedure vzletanja letal pa bomo uredili tako, da bodo vzletala proti jugu in ne proti severu oziroma Šenčurju, seveda če bosta to omogočala vreme in prostost vzletne steze na letališču,« je o vsebini dogovora spregovoril Zmago Skubir, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana.

Zahteva po popolnem zaprtju Letališča Jožeta Pučnika med 22. in 5. uro je bila pretirana in ji nismo mogli ugoditi, dodaja Skubir. »Zaprtje letališča v nočnem času bi ne samo za nas, ampak tudi za Adrio Airways pomenilo precejšen izpad dohodka in predvsem takojšno zaustavitev določenih investicij. Letališče prihodnost gradi na povečanju letalskega prometa in mislim, da nas pri tem razumejo tudi krajani, kakor tudi mi razumemo, da je letalski hrup vedno bolj moteč, zato moramo narediti vse, da ga zmanjšamo.«

Z dogovorom je zadovoljen tudi šenčurski župan Miro Kozelj: »Vsi akterji so pokazali veliko mero pripravljenosti, da zagotovijo čim manjše vplive hrupa, ki se proizvaja na letališču, na okolico. Še posebej sem vesel, ker bodo nekateri rezultati vidni takoj, vsaj kar se tiče nočnih preletov.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / petek, 31. maj 2013 / 11:42

Marjanca premagala 29 »partizanskih« kilometrov

Minuli konec tedna so ob Pohodu Ljubljana 2013 tekači tekmovali že na 57. teku trojk. V trojkah je tekla tudi Kranj­čanka Marjanca Jerman, ki bo letos stara 70 let in je v družbi s precej...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / četrtek, 11. februar 2021 / 18:11

V ponedeljek konec omejitve na občine

V šole se vračajo učenci preostalih razredov osnovne šole in dijaki zaključnih letnikov. Odpirajo se tudi vse trgovine.

Jesenice / četrtek, 11. februar 2021 / 13:40

Direktorica muzeja brez soglasja

Jeseniški občinski svet ni potrdil imenovanja Irene Lačen Benedičič, razpis bodo ponovili.

Kranj / četrtek, 11. februar 2021 / 13:37

Načrti z rezervatom Bobovek

V rezervatu Bobek so postavili informacijske table, v nadaljevanju projekta pa bodo postavili še klopi, zidce, vzpostavili bodo dodatne poti in učno pot. Na Bobovku imajo še druge smele načrte.

Zanimivosti / četrtek, 11. februar 2021 / 13:32

V Deželi kruha

Miro Rismondo je širši javnosti znan predvsem po ledenih in lesenih skulpturah. V času epidemije covida-19 je Ledeni in Leseni deželi dodal še eno: Deželo kruha. Začel je peči kruh z drožmi.

Tržič / četrtek, 11. februar 2021 / 12:07

Še bogatejša Pot treh zvonov

Idejo za pot so dobili domačini Žiganje vasi, ko so pred leti na cerkvi sv. Urha zamenjali tri zvonove ...