Tetanus

Da jih ne pozabimo ... (10)

Čeprav tetanus ali mrtvični krč k sreči ne sodi med otroške nalezljive bolezni, je vendarle prav, da ne pozabimo tega izredno nevarnega obolenja. Domnevajo, da se na svetu vsako leto okuži s tetanusom kar milijon ljudi. V civilizacijsko razvitih deželah je ta bolezen zaradi velike precepljenosti prebivalstva in ustrezne zdravstvene oskrbe redka, pa vendar je bilo v Sloveniji med letoma 2000 in 2009 prijavljenih 19 obolenj s smrtnostjo 10 odstotkov. Pri nas obolevajo predvsem starejši necepljeni prebivalci, med katerimi so pogostejše ženske, vendar je lansko leto zbolel zaradi tetanusa tudi otrok, ki ni bil cepljen!

Povzročitelj bacil Clostridium tetani se v obliki spor pojavlja v normalnih iztrebkih živali (posebno konj) in človeka. Če se neka rana, nastala zaradi poškodbe ali živalskega ugriza, z njimi okuži, nastanejo ob ugodnih pogojih, posebno pri globlji ali ognojeni rani, bacili, ki izločajo tetanotoksin. Ta strup prehaja v živčno-mišični sistem in tam povzroči motnje delovanja, kar se pokaže s posebno hudimi krči.

Bolezen izbruhne po inkubaciji 3 do 23 dni; čim krajša je ta, tem hujši je potek bolezni. Tetanus se pojavlja v več oblikah: lahko je lokalen z okorelostjo mišic v neposredni bližini rane, najpogostejši in najhujši pa je generaliziran, ki zajame vse telo. Začne se s togostjo in krči žvekalnih mišic ter vse glave, nato pa se skrajno boleči in mučni krči razširijo po telesu navzdol; med drugimi prizadenejo tudi dihalne mišice, zato se bolnik lahko zaduši. Hude krče, ki utegnejo celo lomiti kosti, povzroči že najmanjši dražljaj.

Prizadeto je vegetativno živčevje z motnjami v delovanju srca in drugih notranjih organov. Pri generaliziranem tetanusu je smrtnost zelo visoka, saj lahko umre kar do šestdeset odstotkov bolnikov tudi v najbolj usposobljenih zdravstvenih centrih. Najbolj so ogroženi starejši bolniki in uživalci drog.

Generaliziran tetanus je bil v preteklosti seveda popolnoma neozdravljiv. Danes sodi tak bolnik v enoto za intenzivno zdravljenje, kjer so sposobni izvajati množico terapevtskih ukrepov, ki ga bodo verjetno rešili pred najhujšim koncem.

To nevarno bolezen je človek obvladal šele z odkritjem antitetanusnega seruma in cepiva proti tetanusu. Kako koristno je cepljenje proti tetanusu, pove zgodba iz druge svetovne vojne, ko je imela aktivno imunizirana (cepljena) desetmilijonska ameriška vojska zgolj šest bolnikov s tetanusom, med necepljenimi japonskimi in nemškimi vojaki pa je bilo tega obolenja zelo veliko.

V Sloveniji so prvi dobili po dva odmerka cepiva proti tetanusu in davici dojenčki, rojeni l. 1951. Danes so malčki cepljeni proti tetanusu in drugim otroškim nalezljivim boleznim trikrat v prvem letu starosti, nato še enkrat v drugem letu ter v tretjem razredu osnovne šole. Samo proti tetanusu so cepljeni mladoletniki ob sistematskem pregledu v srednji šoli.

Redno, vsaj trikratno cepljenje proti tetanusu varuje poškodovanca zanesljivo do pet let. Če je od zadnjega cepljenja minilo pet let ali več ali če prizadeti ni bil popolno cepljen, odloča o nadaljnjih ukrepih zdravnik, ki se ravna po ustaljenih predpisih. Ukrepi so tudi drugačni, če ne gre za le majhno, čisto rano, ampak za tako, ki je sumljiva za tetanusno okužbo. Potrebna je tudi primerna kirurška oskrba rane.