Bo naselje Zatrnik ostalo del gorjanske občine ali se bo odcepilo in priključilo Bledu? / Foto: Gorazd Kavčič

Obstoj Zatrnika v občini Gorje negotov

Vzniknila je pobuda, da se naselje Zatrnik odcepi od gorjanske občine in priključi blejski. V osredju razprave je komunikacijski prepad med naseljem in Občino Gorje ter infrastrukturne težave.

Predstavniki Vaškega odbora Zatrnik se bodo z županom Petrom Torkarjem sestali predvidoma v sredo, 4. oktobra. Na srečanju naj bi beseda poleg odcepitve naselja tekla tudi o ureditvi oskrbe z vodo in umirjanju prometa.

Zatrnik – Zatrnik, ki je šele pred nekaj leti postal samo­stojno naselje znotraj občine Gorje, se razprostira na ra­zmeroma velikem območju, kjer je registriranih nekaj manj kot petdeset objektov, v katerih ljudje živijo stalno ali občasno. Idejo o ustanovitvi samostojnega naselja so dali ravno prebivalci, saj so menili, da si bodo na ta način izboljšali pogoje za ureditev temeljne infrastrukture, a kot pravijo predstavniki Vaškega odbora (VO) Zatrnik, vidnejšega napredka ni. Rešitev bi bila lahko odcepitev od gorjanske in priključitev blejski občini.

Kot je pojasnil predsednik VO Zatrnik Anže Urevc, imajo z Občino Gorje že vrsto let komunikacijske težave. »Od občine ne dobimo nobenega odgovora na naša vprašanja in pobude.« Povedal je, da naj bi pobudo, da se Zatrnik odcepi, ustno podal gorjanski župan Peter Torkar. »Ali so bile njegove besede mišljene resno ali ne, ne znam oceniti, zagotovim pa lahko, da si dolgoročnega sodelovanja z občino na tak način tudi Zatrničani ne predstavljamo več,« je dodal Urevc, ki sicer meni, da je v javnem interesu, da skupnost obstane. »Odcepitev bi bila skrajen ukrep, a ob taki ignoranci Občine Gorje morda druge poti ni.«

Težave med naseljem Zatrnik in Občino Gorje naj bi se kazale tudi v infrastrukturnih pomanjkljivostih. »Vsaj tretjina naselja je brez pitne vode, priključeni smo na javno-zasebni vodovod, za katerega sicer zelo zgledno skrbi Infrastruktura Bled. Občina Gorje na drugi strani popolnoma zanemarja cestno in kanalizacijsko infrastrukturo ter oskrbo z vodo na Zatrniku – in tako stanje vlada že trideset let.«

Kot je še povedal Urevc, dogovora ne morejo skleniti niti glede umirjanja prometa, ureditve avtobusne povezave ali čistilne naprave. »Gre za težave, ki bi bile ob primernem sodelovanju vseh deležnikov enostavno rešljive,« je poudaril. Ali bo do postopka odcepitve prišlo, je po Urevčevih besedah odvisno od nadaljnjega sodelovanja z občino. »Če se bodo razmere normalizirale, ne bo nobene potrebe, da se odcepimo, če pa se stanje ne spremeni, bomo izkazali jasen interes po odcepitvi,« je dodal.

Zalar: Postopek je kompleksen, a ne nemogoč

Za komentar smo prosili tudi nekdanjega pravosodnega ministra in člana VO Zatrnik Aleša Zalarja, ki si kot direktor RTC Zatrnik prizadeva za oživitev tamkajšnjega smučišča. Pojasnil je, da je postopek odcepitve kompleksen in dolgotrajen, a ne nemogoč, saj v Sloveniji tovrstni primeri že obstajajo. »Najprej se morata obe občini, torej tista, iz katere se naselje izloča, in tista, kamor bi se priključilo, v našem primeru bi bil to Bled, o tem strinjati. Odločitev morata sprejeti oba občinska sveta, v nadaljevanju se izvede referendum, pri čemer obstajajo določena pravila glede tega, kakšen rezultat referenduma je potreben, da do izločitve pride. Poleg tega bi morali občini skleniti ustrezen sporazum, v katerem bi opredelili vse medsebojne obveznosti, delitev premoženja in podobno,« je pojasnil Zalar.

Če bo vaška skupnost ocenila, da bi bila priključitev Zatrnika blejski občini ugodnejša za nadaljnji razvoj naselja, bodo postopek po Zalarjevih besedah podprli. »Območje Zatrnika je spregledano. Vse odkar smo postali samostojno naselje, ni sprememb, ni napredka niti niso na vidiku kakršnakoli infrastrukturna vlaganja Občine Gorje,« je dejal.

Dodal je še, da je Zatrnik nekoč že bil del blejske občine, ki je na tem območju razvijala zimsko turistično ponudbo. »Zatrnik se znova prebuja kot celoletno turistično središče. Oživili smo smučišče, v teh dneh bo podpisana koncesijska pogodba za postavitev nove sedežnice in za obnovo obstoječe, ki nam jo je predložila vlada. V nadaljevanju načrtujemo tudi vzpostavitev neposredne povezave z Bledom s krožno kabinsko žičnico. Več dejavnikov, tako gospodarskih kot družbenih, nas povezujejo z Bledom, zato je tudi cela vrsta razlogov, ki govorijo v prid priključitvi blejski občini, a o tem mora biti dosežena visoka stopnja konsenza,« meni Zalar.

Torkar: Zatrniku je zagotovljena vsa oskrba

Župan Občine Gorje Peter Torkar na drugi strani pravi, da je zamisel o odcepitvi vzniknila v Vaškem odboru Zatrnik. »Gre za legitimno pravico vsakega državljana, da poda kakršnokoli pobudo. Zatrnik se sicer teritorialno umešča v občino Gorje. Gre ne nazadnje za vplivno območje na naše vodno zajetje, zato moramo pri njegovem razvoju pristopali s posebno skrbnostjo, da ne bi ogrozili preskrbe z vodo več kot 66 tisoč uporabnikov,« pojasnjuje župan. Ob tem zanika očitke, da Občina Gorje zanemarja naselje Zatrnik. »Je popolnoma enakovredno naselje, ki je deležno enake obravnave in vlaganja v infrastrukturo,« je poudaril.

Letos in v prihodnjem letu bodo po njegovih besedah energijo usmerili v iskanje vodnih virov v zaledju Zatrnika. Ob tem meni, da bodo z analizami, ki se izvajajo s pomočjo strokovnjakov, naslednje leto dobili ustrezne rezultate. Ti bodo podlaga za sprejem odločitve, ali graditi nova zajetja in vodne zbiralnike za potrebe prebivalcev na Zatrniku. »Trenutno so vsi objekti starega dela naselja Zatrnik priklopljeni na vodovod, ki ga upravlja javno podjetje Infrastruktura Bled. Vse stroške iz naslova upravljanja pa krije Občina Gorje,« je povedal župan, ki je prepričan, da je Zatrniku zagotovljena vsa oskrba.

Glede pobud o umirjanju prometa pa župan še odgovarja: »Skozi Zatrnik poteka državna cesta, občina je vseeno namestila prikazovalnik hitrosti, ki beleži promet. Na podlagi podatkov prikazovalnika bomo državi predlagali ukrepe, ki bi pripomogli k dodatni umiritvi prometa na tem območju.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 1. oktober 2010 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 1. oktober 2010, št. 78

Objavljeno na isti dan


Jesenice / sobota, 12. januar 2019 / 22:14

Na Jesenicah iščejo direktorja občinske uprave

Jesenice – Občina Jesenice je objavila javni natečaj za položajno delovno mesto direktorja občinske uprave. Poleg ostalih dokazil o izpolnjevanju natečajnih pogojev glede izobrazbe, delovnih izkuše...

Tržič / sobota, 12. januar 2019 / 22:07

V spomin: Zora Konič (1922–2018)

Zora Konič, znana Tržičanka, načelnica, telovadka, Sokolica in pokončna Slovenka, je na pragu novega leta 2019 obrnila zadnji list v knjigi svojega življenja in jo zaprla. Na žalni slovesnosti smo...

Gospodarstvo / sobota, 12. januar 2019 / 21:58

Za devetino manj brezposelnih

Kranj – Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo ob koncu lanskega decembra v Sloveniji registriranih 78.534 brezposelnih, kar je bilo 2435 več kot mesec prej in 6526 manj kot decembra predlani....

Kronika / sobota, 12. januar 2019 / 21:58

Invalidski voziček na cesti

Kranj – Kranjski policisti so v zadnjih dneh prejeli štiri prijave o udeležbi osebe na invalidskem vozičku na cestah na območju Šenčurja in Cerkelj. Prijavitelji so sporočali, da je zaradi vožnje z...

Gospodarstvo / sobota, 12. januar 2019 / 21:58

Letos štirinajst javnih razpisov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo letos predvidoma objavilo štirinajst javnih razpisov za ukrepe iz Programa razvoja podeželja.