Knjigo Iz paradiža: tri stoletja Škofjeloškega pasijona sta prejšnji teden predstavila Jernej Tavčar in avtor Alojzij Pavel Florjančič. / Foto: Tina Dokl

Škofjeloški pasijon je še aktualen

Občina Škofja Loka in založba Salve sta izdali knjigo Iz paradiža: tri stoletja Škofjeloškega pasijona. Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo, zapisano v slovenskem jeziku; kot so izvedeli vsi, ki so se udeležili zanimive predstavitve, pa je Škofjeloški pasijon aktualen še danes.

Besedilo Škofjeloškega pasijona je nastalo na podlagi tradicije uprizoritev slovenskih spokornih procesij, ta tradicija pa je bila v Škofji Loki znova oživljena konec minulega stoletja.

»Škofjeloški pasijon je bil zadnjič uprizorjen leta 2015. Od takrat je že dolgo. Tako korona kot novi negotovi dogodki nam letnico uprizoritve odmikajo. Vseeno smo se pred kratkim z odborom za Škofjeloški pasijon, posvetovalnim telesom, odločili, da leta 2026 pa nova uprizoritev – ne glede na vse – mora biti. Škofjeloški pasijon bo takrat spet zasijal in zopet spomnil na našo izjemno kulturno dediščino,« je v uvodnem pozdravu ob predstavitvi nove knjige povedal škofjeloški župan Tine Radinja in dodal, da izid knjige Iz paradiža: tri stoletja Škofjeloškega pasijona prinaša celotno tristoletno zgodovino Škofjeloškega pasijona kot edinstvene nesnovne kulturne dediščine. »Rad bi se zahvalil tako založbi kot vsem drugim, ki ste sodelovalni pri nastanku knjige. Predvsem pa bi se rad za njegovo potrpljenje, trmo in trdo delo zahvalil avtorju Alojzu Pavlu Florjančiču,« je še dodal župan Radinja.

Bogata vsebina knjige

Knjigo sestavljajo štirje deli. V prvem je predstavljen Škofjeloški pasijon, kot ga je leta 1967 naslikal arhitekt in slikar Boris Kobe. Na kratko so predstavljeni škofjeloški bratje kapucini, na koncu pa se lahko seznanimo še s splošnim pregledom pasijonskih procesij s poudarkom na Škofjeloškem pasijonu. V drugem delu so predstavljene spokorne procesije v 18. stoletju. Tretji, osrednji del knjige, je namenjen sodobnim uprizoritvam Škofjeloškega pasijona v 20. in 21. stoletju. Zadnji del knjige pa predstavlja nekaj izbranih dogodkov v povezavi s Škofjeloškim pasijonom. Eden izmed njih je tudi uvrstitev Škofjeloškega pasijona na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine človeštva.

»Knjiga tehta kilogram in 49 gramov ter na 240 straneh predstavlja tristo let zgodovine, fotografije in zapisane dokumentacije,« je poudaril direktor Založbe Salve Gašper Berčič. Založba Salve je namreč knjigo izdala skupaj z Občino Škofja Loka.

Na naslovnici je fotografija, ki jo je posnela Patricija Belak, sodelavka založbe Salve.

»Res ni nič slučajnega in tudi ta knjiga ni slučajno taka. Ko sem šel pred leti v založbo Salve, sem za naslovnico izbral to sliko. V Škofji Loki in okolici imamo na desetine vrhunskih fotografov, v knjigi je več kot sto njihovih lepih in izbranih fotografij. Toda ko sem videl to sliko, sem jo izbral v trenutku,« je v pogovoru z Jernejem Tavčarjem povedal avtor knjige Alojzij Pavel Florjančič, ki si je v zadnjih desetletjih po svetu ogledal kar nekaj pasijonov, vendar tako veličastnega, kot je Škofjeloški pasijon s konjenico, ni videl nikjer.

Kot je tudi povedal avtor knjige, zgodba Škofjeloškega pasijona nikoli ne bo zastarala, četudi bo svojo naslednjo uprizoritev dočakal šele čez tri leta. »Škofjeloški pasijon je aktualen vsako leto, vsak dan. Kot vemo, so ga nekoč pripravljali vsako leto, vendar vsako leto samo enkrat. Danes to ni mogoče, če ne zaradi drugega, zaradi Unesca, ker je pač cikličen, ne tak, kot bi moral biti,« je pojasnil Florjančič.

»Predolgo smo živeli v iluziji, da smo najboljši, da gremo samo naprej. Vendar prihajajo velike težave in pasijon je vedno tako ali drugače aktualen, nujen in potreben. Pomagal nam bo živeti,« je še dodal Alojzij Pavel Florjančič in predlagal, da bi imeli v Škofji Loki vidne simbole, morda postavljene v krožišča mesta.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / nedelja, 4. november 2018 / 10:54

Osemdeset let nogometa na Bledu

Nogometni klub Bled, ki sodi med najstarejše klube v Sloveniji, letos beleži osemdeset let delovanja. Osrednja slovesnost ob visokem jubileju bo 15. novembra v Festivalni dvorani Bled.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / torek, 10. julij 2018 / 15:06

Krepitev čezmejnega sodelovanja

Člani sveta Triglavski narodni park in Naravnega parka Julijsko predgorje so podpisali dogovor o sodelovanju pri upravljanju čezmejne ekoregije Julijske Alpe.

Gospodarstvo / torek, 10. julij 2018 / 15:05

Ves bilančni dobiček za dividende

Kranj – Skupščina delničarjev Elektra Gorenjska se je prejšnji teden seznanila z revidiranim letnim poročilom družbe in konsolidiranim letnim poročilom skupine Elektro Gorenjska za leto 2017, uprav...

Radovljica / torek, 10. julij 2018 / 14:57

Cerkev ima zdaj novo streho

Znameniti cerkvi sv. Petra nad Begunjami v teh dneh menjajo streho. Gre za prvi korak v nujni sanaciji slikovite stavbe, katere notranjost krasijo pesto let stare freske, ki jih že nekaj časa močno og...

Kronika / torek, 10. julij 2018 / 14:54

Ni znano, kaj je zagorelo

Hrušica – Gasilci jeseniške gasilske poklicne enote so v nedeljo posredovali v karavanškem železniškem predoru, iz katerega se je okoli poldneva začel valiti dim. Ob prihodu na kraj dogodka so ugot...

Šport / torek, 10. julij 2018 / 14:53

Kranjčanka na Giru Rosa

Medtem ko so cestni kolesarji začeli Dirko po Franciji, kolesarke nastopajo na dirki Giro Rosa, najtežji desetdnevni dirki v ženskem koledarju World Tour. V karavani je tudi Kranjčanka Urša Pintar.