Škofjeloški pasijon je še aktualen
Občina Škofja Loka in založba Salve sta izdali knjigo Iz paradiža: tri stoletja Škofjeloškega pasijona. Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo, zapisano v slovenskem jeziku; kot so izvedeli vsi, ki so se udeležili zanimive predstavitve, pa je Škofjeloški pasijon aktualen še danes.
Besedilo Škofjeloškega pasijona je nastalo na podlagi tradicije uprizoritev slovenskih spokornih procesij, ta tradicija pa je bila v Škofji Loki znova oživljena konec minulega stoletja.
»Škofjeloški pasijon je bil zadnjič uprizorjen leta 2015. Od takrat je že dolgo. Tako korona kot novi negotovi dogodki nam letnico uprizoritve odmikajo. Vseeno smo se pred kratkim z odborom za Škofjeloški pasijon, posvetovalnim telesom, odločili, da leta 2026 pa nova uprizoritev – ne glede na vse – mora biti. Škofjeloški pasijon bo takrat spet zasijal in zopet spomnil na našo izjemno kulturno dediščino,« je v uvodnem pozdravu ob predstavitvi nove knjige povedal škofjeloški župan Tine Radinja in dodal, da izid knjige Iz paradiža: tri stoletja Škofjeloškega pasijona prinaša celotno tristoletno zgodovino Škofjeloškega pasijona kot edinstvene nesnovne kulturne dediščine. »Rad bi se zahvalil tako založbi kot vsem drugim, ki ste sodelovalni pri nastanku knjige. Predvsem pa bi se rad za njegovo potrpljenje, trmo in trdo delo zahvalil avtorju Alojzu Pavlu Florjančiču,« je še dodal župan Radinja.
Bogata vsebina knjige
Knjigo sestavljajo štirje deli. V prvem je predstavljen Škofjeloški pasijon, kot ga je leta 1967 naslikal arhitekt in slikar Boris Kobe. Na kratko so predstavljeni škofjeloški bratje kapucini, na koncu pa se lahko seznanimo še s splošnim pregledom pasijonskih procesij s poudarkom na Škofjeloškem pasijonu. V drugem delu so predstavljene spokorne procesije v 18. stoletju. Tretji, osrednji del knjige, je namenjen sodobnim uprizoritvam Škofjeloškega pasijona v 20. in 21. stoletju. Zadnji del knjige pa predstavlja nekaj izbranih dogodkov v povezavi s Škofjeloškim pasijonom. Eden izmed njih je tudi uvrstitev Škofjeloškega pasijona na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine človeštva.
»Knjiga tehta kilogram in 49 gramov ter na 240 straneh predstavlja tristo let zgodovine, fotografije in zapisane dokumentacije,« je poudaril direktor Založbe Salve Gašper Berčič. Založba Salve je namreč knjigo izdala skupaj z Občino Škofja Loka.
Na naslovnici je fotografija, ki jo je posnela Patricija Belak, sodelavka založbe Salve.
»Res ni nič slučajnega in tudi ta knjiga ni slučajno taka. Ko sem šel pred leti v založbo Salve, sem za naslovnico izbral to sliko. V Škofji Loki in okolici imamo na desetine vrhunskih fotografov, v knjigi je več kot sto njihovih lepih in izbranih fotografij. Toda ko sem videl to sliko, sem jo izbral v trenutku,« je v pogovoru z Jernejem Tavčarjem povedal avtor knjige Alojzij Pavel Florjančič, ki si je v zadnjih desetletjih po svetu ogledal kar nekaj pasijonov, vendar tako veličastnega, kot je Škofjeloški pasijon s konjenico, ni videl nikjer.
Kot je tudi povedal avtor knjige, zgodba Škofjeloškega pasijona nikoli ne bo zastarala, četudi bo svojo naslednjo uprizoritev dočakal šele čez tri leta. »Škofjeloški pasijon je aktualen vsako leto, vsak dan. Kot vemo, so ga nekoč pripravljali vsako leto, vendar vsako leto samo enkrat. Danes to ni mogoče, če ne zaradi drugega, zaradi Unesca, ker je pač cikličen, ne tak, kot bi moral biti,« je pojasnil Florjančič.
»Predolgo smo živeli v iluziji, da smo najboljši, da gremo samo naprej. Vendar prihajajo velike težave in pasijon je vedno tako ali drugače aktualen, nujen in potreben. Pomagal nam bo živeti,« je še dodal Alojzij Pavel Florjančič in predlagal, da bi imeli v Škofji Loki vidne simbole, morda postavljene v krožišča mesta.