Zgodovina športa
Temnopolti zmagovalec
Leta 1975 je Američan Arthur Ashe po zmagi nad rojakom Jimmyjem Connorsom postal prvi temnopolti zmagovalec teniškega turnirja v Wimbledonu. 31-letni Ashe je finale proti devet let mlajšemu tekmecu presenetljivo dobil s 6:1, 6:1, 5:7 in 6:4. Na turnirjih za grand slam je končno zmagoslavje uspelo le še enemu temnopoltemu teniškemu igralcu, in sicer Francozu Yannicku Noahu, ki je v Parizu zmagal leta 1983.
Ivanišević osvojil Wimbledon
Leta 2001 so se Goranu Ivaniševiću izpolnile dolgoletne sanje. V finalu teniškega turnirja v Wimbledonu je premagal Patricka Rafterja s 6:3, 3:6, 6:3, 2:6 in 9:7. Hrvat, ki se je na turnir uvrstil s posebnim povabilom organizatorja, je pred tem trikrat neuspešno naskakoval naslov. Zmago je posvetil umrlemu košarkarju Draženu Petroviću. Na osrednjem igrišču je bilo vzdušje nogometno. Po dobrih treh urah je Ivanišević izkoristil peto zaključno žogo. Splitčan je padel na tla in v solzah objel trenerja, očeta in Nikija Pilića, ki so ves čas trpeli z njim v častni loži. V zgodovini Wimbledona je Ivanišević postal drugi nepostavljeni igralec, ki je zmagal. Pred tem je podoben podvig dosegel le sloviti Nemec Boris Becker, ki je zmagal leta 1985.
Vrhunec slovenskega nogometa
Srečko Katanec je leta 1998 postal selektor slovenske nogometne reprezentance in jo popeljal na evropsko in svetovno prvenstvo. Katanec, ki je bil prej odličen igralec in tudi reprezentant Jugoslavije in Slovenije, je imel do tedaj le nekaj trenerskih izkušenj kot trener Hita Gorice. Na mestu selektorja je zamenjal Bojana Prašnikarja. "Ne bi rad dosti govoril. Zahvalil bi se za zaupanje. Dela se bom lotil resno, želim si, da bi slovenski nogomet dvignil za eno kakovostno raven," je po izboru dejal Katanec in do leta 2002, ko se je po svetovnem prvenstvu poslovil, presegel vsa pričakovanja.
Legendarni košarkar Krešimir Čošić
Leta 1995 je v Washingtonu po dolgi bolezni umrl legendarni košarkar Krešimir Čosić, ki je z Jugoslavijo osvojil dva naslova svetovnega prvaka. Čosić se je rodil 26. novembra 1948 v Zagrebu. Svojo bogato športno kariero je začel v Zadru, s katerim je petkrat osvojil jugoslovansko prvenstvo. Po srebrni medalji na olimpijskih igrah v Mehiki je odšel na študij v ZDA, kjer je s študentsko ekipo univerze BYU dvakrat osvojil naslov najboljše študentske ekipe. Po študiju se je vrnil v Zadar, leta 1976 pa je eno leto igral pri ljubljanski Brest Olimpiji. Ugodna ponudba italijanskega Virtusa ga je odpeljala v tujino. Z Virtusom je dvakrat osvojil italijansko prvenstvo. Leta 1983 je igralsko pot sklenil v Ciboni. Na največjih košarkarskih tekmovanjih je osvojil 14 odličij, vključno z dvema zlatima na svetovnih prvenstvih, tremi zlatimi na evropskih prvenstvih in enim zlatim na olimpijskih igrah v Moskvi. Sedem let zapored je bil kot center uvrščen v najboljšo peterko Evrope. Bil je tudi trener jugoslovanske moške košarkarske reprezentance in prvi Evropejec izbran v ekipo All Star America. Bil je tudi prvi Evropejec, ki je bil izbran na NBA izboru, ko so ga leta 1973 izbrali LA Lakers.