Sodišče je presodilo, da velika večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, določilo pa je tudi 2,5 navtične milje širok stik Slovenije z odprtim morjem. / Foto: Aleš Senožetnik

Arbitražno sodišče določilo mejo na kopnem in na morju

Arbitražno sodišče, ki je odločalo o meji med Slovenijo in Hrvaško, je določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in na morju. Sodišče je presodilo, da velika večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, določilo pa je tudi 2,5 navtične milje širok stik Slovenije z odprtim morjem.

Haag – Kot je v ustni predstavitvi sodbe v Haagu dejal predsednik sodišča Gilbert Guilaume, ki je pokazal tudi zemljevid, Sloveniji pripada Piranski zaliv od ustja Dragonje oz. sredine kanala Sv. Odorika do točke 45° 30' 41,7'' severne geografske širine in 13° 31' 25,7'' vzhodne geografske dolžine. Morska meja se nato nadaljuje južneje od črte ekvidistance do osimske meje ter kompenzira ukleščenost slovenske obale.

Sodišče je nato v skladu s svojim mandatom določilo tudi stik Slovenije z odprtim morjem, t. i. junction. Območje slovenskega stika z odprtim morjem je široko 2,5 navtične milje od osimske meje. To je sicer območje, v katerem imajo ladje in letala enake pravice kot na odprtem morju, je določilo sodišče.

Sodišče je ugotovilo, da so bile vode Piranskega zaliva do 25. junija 1991 notranje vode SFRJ, a niti slovenska policija ni imela ekskluzivne jurisdikcije v Piranskem zalivu v času bivše Jugoslavije, kot tudi hrvaška ni imela jurisdikcije do sredinske črte.

Na kopenski meji je sodišče v veliki meri sledilo razmejitvi po mejah katastrskih občin. Tako se je sodišče odločilo, da gre meja v Istri po reki Dragonji in se konča na sredini kanala Sv. Odorika, kar pomeni, da so trije zaselki na levem bregu Dragonje ostali na Hrvaškem.

Na Snežniku je arbitražno sodišče presodilo, da Tomšičeve parcele pripadajo Sloveniji, prav tako na slovenski strani leži vas Drage v Beli krajini.

Na Trdinovem vrhu meja sledi katastrski meji, kar pomeni, da je vojašnica pripadla Hrvaški, medtem ko bi moral oddajnik ostati na slovenski meji.

Meja na območju Posavja in Obrežja sledi mejam katastrskih občin, prav tako ob Sotli. Tam meja ne sledi reki.

Meja v Razkrižju gre po katastrskih mejah, prav tako na Muri, pri čemer pa vas Mirišče oz. Brezovec - del leži na slovenski strani, je odločilo sodišče.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / torek, 30. junij 2015 / 12:03

Vlada »podražila« elektriko

Kranj – Vlada je prejšnji teden potrdila uredbo o obračunavanju prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov ener...

Objavljeno na isti dan


Kronika / četrtek, 18. april 2019 / 22:52

Pogrešana že nekaj dni

Kranj – Gorenjske policiste so ta teden zaskrbljeni svojci obvestili o dveh pogrešanih osebah. Kot so sporočili s Policijske uprave Kranj, je že v ponedeljek izginila vsaka sled za 21-letnim Gašper...

Škofja Loka / četrtek, 18. april 2019 / 15:42

Kongresnik tudi v Škofji Loki

Med svojim obiskom v Sloveniji je ameriški kongresnik slovenskih korenin Paul Anthony Gosar obiskal tudi Škofjo Loko.

Gorenja vas-Poljane / četrtek, 18. april 2019 / 15:41

Združeni lahko premikajo meje

Na Sovodnju so minuli petek in soboto gostili člane Društva učiteljev podružničnih šol (DUPŠ) Slovenije, ki so se zbrali na 19. strokovnem posvetu, obenem pa so zaznamovali osemdesetletnico tamkajšnje...

Rekreacija / četrtek, 18. april 2019 / 15:40

Spoznanja kranjskega bosonogega Viteza

Izšel je knjižni prvenec Kranjčana Marka Robleka z naslovom Zagret za tek, 42 spoznanj bosonogega Viteza. V njej so zbrane kolumne, potopisi z maratonov in koristni nasveti. »V knjigi vsak zase najde...

GG Plus / četrtek, 18. april 2019 / 15:30

Vprašanja življenja in smrti

V tem »snovalnem« prikazu fenomena velike noči ne smemo ostati le na njegovi ljudski, folklorni ravni. O njem je treba premišljevati, se o njem pogovarjati. In tako je nastal tudi ta nekoliko učeni po...