Slovenci ambiciozen narod

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / sreda, 14. junij 2017 / 14:58

Ne teslo, Tesla bom! so naslovili okroglo mizo v Gimnaziji Kranj, ki so jo pripravili v okviru neprofitnega projekta Inženirke in inženirji bomo. S tem projektom poskušajo mlade navdušiti za inoviranje in jim nakazati smeri poklicev, ki jih ustvarja prihodnost, predvsem pa jim pomagati odkriti njihove talente.

Kranj – S projektom Inženirke in inženirji bomo skrbijo za promocijo tehničnih in naravoslovnih poklicev ter spodbujanje inovativnosti med dijaki tretjega in četrtega letnika. Mlade tako želijo navdušiti za ustvarjalnost v tehničnih poklicih, ki bo vodila k dvigovanju dodane vrednosti in konkurenčnosti. Po besedah ravnatelja Gimnazije Kranj Franca Rozmana je pri poklicni orientaciji največ vredna osebna izkušnja, zato so z dijaki svoje zgodbe delili direktor energetskih rešitev v Petrolu Jože Torkar, Vesna Nahtigal z Inštituta za kovinske materiale in tehnologije, vodja laboratorija za konstrukcije na Zavodu za gradbeništvo Slovenije Uroš Bohinc in kadrovska menedžerka v Lekovi Biofarmacevtiki Špela Bernhard.

Dijake je v uvodu nagovorila Edita Krajnović, ki je skupaj z Antonom Petričem in Janezom Beštrom soustanoviteljica projekta Inženirke in inženirji bomo, ki ga izvajajo šesto leto, njegov častni pokrovitelj pa je predsednik države Borut Pahor. »Naša ideja je, da bi znali prihodnost ustvarjati, in ne samo opazovati,« je poudarila Edita Krajnović in z dijaki delila nasvet slovenskega fizika in sodelavca vesoljske agencije Nasa Dušana Petrača, naj jih prihodnost ne skrbi, trudijo naj se le dobiti primeren poklic in delovna mesta zanje se bodo že našla. Tudi številni drugi slovenski znanstveniki, ki se jim je uspelo uveljaviti v tujini, po njenem dokazujejo, da smo Slovenci narod inženirjev in inovatorjev ter tudi ambiciozen narod. Vprašanja, ki si naj jih dijaki postavijo pri svoji karierni odločitvi, so, kaj radi delajo oziroma kaj je njihova strast, kaj dobro delajo oziroma kateri so njihovi talenti ter kaj okolje potrebuje in se torej splača.

Ključ za uspeh na poklicnem področju sta delavnost in vztrajnost, je poudarila Vesna Nahtigal in dodala, da je na njihovem področju ogromno možnosti za zaposlitev. Ob tem je razložila, da si metalurgijo marsikdo še vedno predstavlja kot umazano dejavnost, a se je ta panoga v zadnjem času močno razvila in postaja vse bolj ekološka. Po besedah Uroša Bohinca se splača slediti svojim notranjim vzgibom. »Sam sem začel z razstavljanjem igračk, ker me je vedno zanimalo, kako stvari delujejo,« je opisal, kaj ga je že zelo zgodaj navedlo k zahtevnemu študiju matematične fizike. Čeprav s svojim znanstvenim delom ni obogatel, je dejal, pa v njem neizmerno uživa in rad hodi v službo. »Zato tisto, kar delate, delajte z veseljem,« jim je postregel z zelo preprostim nasvetom za uspeh. Jože Torkar je kot pomembno prelomnico v svojem življenju označil srečanje s človekom, ki ga je usmeril v naravoslovje. Danes je avtor dveh znanstvenih prispevkov, v katerih je utemeljil princip tehnično-ekonomskega optimiranja sistemov daljinskega ogrevanja v realnem času, in prejemnik petih nagrad za inovacije in razvoj na področju učinkovite rabe energije in vode ter zmanjšanja okoljskih obremenitev. Špela Bernhard, ki se ukvarja s privabljanjem mladih talentov v Lek, pa je pojasnila, da pri kandidatih iščejo predvsem mlado energijo, voljo in interes.