Med mladimi živahnimi jezerskimi bralci so tudi Manca, Marcel in Aljaž Jan (na levi strani z leve proti desni). / Foto: Tina Dokl

Knjigobežnice – od mene k tebi

Na Jezerskem so letos postavili pet knjigobežnic, hišk za izmenjevanje čtiva, in se s tem pridružili vseslovenskemu gibanju, ki se je na družbenem omrežju Facebook začelo pred skoraj štirimi leti.

Jezersko – »Nad rajsko dolino javor stoji, / se klopca, se hiška pod njim blešči, / v hiški pa knjiga ob knjigi stoji,« v prvi kitici pesmi Knjigobežnice zapiše Mija Murovec, članica KUD Jezersko, ki je svojo zamisel o postavitvi hišk uresničilo s podporo jezerske občine. Knjigobežnice na Jezerskem, ki jih je idejno zasnoval Brane F. Žagar in vsebujejo elemente tradicionalne jezerske kašče, so postavljene na petih mestih: pri hiški Mije Murovec, Kropivnikovi žagi, na Šenkovi domačiji, v Prešernovi aveniji in na otroškem igrišču pri Korotanu.

Jezerske knjigobežnice pozna vse več ljudi, bolj in bolj priljubljene pa postajajo tako med domačini kot tudi med obiskovalci iz drugih slovenskih krajev. »Na knjigobežnice me je opozorila domačinka in zdijo se mi odlična ideja. Z vnukom sva prelistala Prvi slikovni leksikon in prebrala Modro kapico. Če bi imela več časa, bi si izposodila obsežnejšo knjigo, na primer Da Vincijevo šifro, tako pa sem tu le dva dni,« nam je zaupala Ptujčanka Franja Čeh. Knjigobežnice so torej namenjene prav vsem starostnim skupinam, zanimanje zanje pa imajo tudi jezerski osnovnošolci, ki sicer najpogosteje berejo knjige, ki so predpisane za obvezno domače branje. Aljaž Jan Krč se je posvetil pesniški zbirki Vsa ljubezen moja, Marcel Presičnik najraje bere pustolovske zgodbe, Manca Retelj pa je v knjigobežnico prinesla Življenje kot v filmu in vzela Zlati zob, ki ga še ni prebrala.

Jezerske hiške z menjajočim se čtivom za vse generacije tako ali drugače povezujejo ljudi iz najrazličnejših krajev sveta. Tistim, ki zanje slišite prvič, pa Mija Murovec v zadnji kitici svoje pesmi sporoča naslednje: »Če KNJIGOBEŽNIC še ne poznaš, / najbolje, da se po naši dolini podaš – / te hiške boš našel ob klopcah povsod, / kjer čaka te mir in duše prerod.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / nedelja, 6. oktober 2013 / 16:00

Evropski dan opazovanja ptic

Lesce - V Evropi že dvajset let v času selitve ptic poteka Evropski dan opazovanja ptic, ki je namenjen ozaveščanju javnosti o pticah selivkah, njihovi ogroženosti in načinih varstva. V Sl...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 10. marec 2024 / 20:15

Precejšnje razlike pri stroških kreditiranja

Najboljši kazalnik stroškov kreditiranja prebivalstva je efektivna obrestna mera (EOM), ki poleg obresti vključuje tudi stroške kreditne storitve – administrativne stroške ter stroške odobritve, za...

Kronika / nedelja, 10. marec 2024 / 20:14

Starša pokojne deklice Gaje nadaljujeta tožbo

Starša pokojne deklice Gaje nadaljujeta odškodninsko tožbo zoper Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj. Kranjsko sodišče je zavrnilo predlog tožene kranjske porodnišnice za obnovo postopka.

Nasveti / nedelja, 10. marec 2024 / 15:45

Tako to deluje?

V zadnji kolumni smo zapisali, da smo 12. del narave in da se narava vedno samoozdravlja. Narava sama skrbi za ravnotežje – in to dela celo brez človeka. Čustvene težave v nas so bolečine in narava...

Zanimivosti / nedelja, 10. marec 2024 / 15:42

V spomin Valentinu Kokalju, 13. del

Pa vendar je Albinca v svoji notranjosti, globoko v sebi, vse življenje pogrešala svoje rodne starše, še posebno mamo, o kateri so ji sorodniki in znanci povedali še mnogo manj kot o očetu. In kako...

GG Plus / nedelja, 10. marec 2024 / 09:17

Luna nagajiva (12. del)

Colnarjevi iz Kranja so bili dolgo najbolj znani po Ivani Colnar. Bila je ena od najpremožnejših meščank. V središču Kranja je imela dve hiši, eno, obdano z njivami, pa na (takratnem) obrobju mesta...