Letos pri lubadarju pričakujejo vrhunec

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 14. junij 2017 / 15:00

Letos naj bi v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem dosegli vrhunec večletnega napada lubadarja: za posek naj bi odkazali blizu 350 tisoč kubičnih metrov, kar je še enkrat več, kot znaša dolgoletno letno povprečje redne in sanitarne sečnje.

Bled, Kranj – Gozdarji iz blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije so lani odkazali za posek 328.680 kubičnih metrov dreves, napadenih od lubadarja, lastniki so jih posekali 306.880 »kubikov«, kar predstavlja površini dveh Bohinjskih in enega Blejskega jezera. Tudi letos napad lubadarja ne pojenjuje, gozdarji so do 6. junija odkazali za posek 93.440 kubičnih metrov dreves, medtem ko so jih lani v enakem obdobju 66.450 kubičnih metrov. Večji je bil tudi posek lubadark: lani do 6. junija je znašal 79.220 »kubikov«, letos v enakem obdobju pa 106.220 kubičnih metrov.

»Zima je bila brez snega in mrzla. Mraz ni bistveno oslabil populacije lubadarja, saj odrasel lubadar normalno preživi daljšo izpostavljenost temperaturi minus deset stopinj Celzija; to, da ni bilo snega, pa je bilo zelo ugodno za sanacijo gozdov,« je pojasnila Vida Papler-Lampe, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v blejski območni enoti zavoda, in dodala, da se je lubadar v nižini zbudil iz otrplosti v začetku aprila, tako da ga je bilo sredi aprila že zelo veliko v lovnih pasteh, medtem ko je v višjih legah zaradi hladnega vremena postal aktiven po 20. maju.

Postavili so tudi okoli 250 lovnih debel, ta simulirajo oslabljene smreke, ki jih samice lubadarja zaradi nadaljnjega razploda zelo rade naseljujejo. Ko samice v ta debla zležejo jajčeca, je treba debla čim prej odpeljati in olupiti, s tem pa propade tudi vsa zalega. Na podlagi spremenjenega zakona o gozdovih začenjajo letos v skrajnih primerih zoper lastnike gozdov z novo obliko izvršb, ki obsegajo reguliran posek ter spravilo in prodajo napadenih dreves, ki jih lastnik ni želel sam posekati in pospraviti.

V blejskem zavodu za gozdove ocenjujejo, da bo letos večletni napad lubadarja dosegel vrhunec. Medtem ko je dolgoletno letno povprečje sečenj na tem območju 180 tisoč kubičnih metrov, naj bi letos gozdarji samo zaradi napada lubadarja odkazali za posek blizu 350.000 kubičnih metrov dreves. Najbolj je napadeno območje Bohinja – Spodnja in Zgornja dolina ter Jelovica, drugo nevralgično območje so pobočja nad Bohinjsko Belo, dolina Radovne, Mežaklja, Boršt in pobočja okoli Jesenic. Doslej je bilo na Pokljuki in v okolici Kranjske Gore precej manj lubadark kot drugje, letos pa tudi na Pokljuki opažajo večje število manjših žarišč z nekaj lubadarkami.

Na kranjskem območju znaki umirjanja

Gozdarji iz kranjske območne enote zavoda za gozdove so lani v gozdovih na kranjskem gozdnogospodarskem območju označili za posek nekaj manj kot 183 tisoč kubičnih metrov lubadark, lastniki so jih posekali 200 tisoč kubičnih metrov, del teh je bil odkazan tudi v letu 2015. Letos so gozdarji v prvih petih mesecih odkazali za posek nekaj več kot 28 tisoč »kubikov« lubadark, skupni posek teh pa je ne glede na čas odkazila presegel 36 tisoč kubičnih metrov. Letos so največ od lubadarja napadenih dreves odkrili na območju krajevne enote Preddvor – 10.530 kubičnih metrov, v krajevni enoti Poljane so »evidentirali« 6656 kubičnih metrov lubadark, v enoti Železniki 4118, Kranj 3726 in v krajevni enoti Tržič 3118 kubičnih metrov. Najbolj problematično je območje Kokre.

»Kolikšna bo letošnja količina drevja, ki ga bo napadel lubadar, še ne moremo napovedati, to bomo lažje storili julija na podlagi količine ulova odraslih hroščev v kontrolno-lovnih pasteh. V letošnjih prvih petih mesecih smo za posek označili za devet odstotkov manj lubadark kot v primerljivem lanskem obdobju. To kaže na znake umirjanja napada, še posebej v nižje ležečih predelih, vendar pa smo pri ocenah in napovedih še zelo previdni,« je dejal Janez Logar, vodja kranjske območne enote zavoda za gozdove, in poudaril, da je lubadar prisoten tudi v višje ležečih predelih, kjer pa še ne morejo govoriti o »trendu umirjanja«.