Nataša Klinar med letošnjimi drugošolci / Foto: Tina Dokl

Podružnične šole živijo s krajem

Letošnje priznanje Društva učiteljev podružničnih šol Slovenije so podelili vodji podružnične šole na Bohinjski Beli Nataši Klinar. S svojo strokovnostjo pri delu v šoli in zunaj nje, so zapisali v utemeljitvi, je zgled ostalim, ki poučujejo na podružničnih šolah.

Priznanje so Nataši Klinar podelili v okviru 17. strokovnega srečanja Društva učiteljev podružničnih šol (DUPŠ) Slovenije, ki so ga letos pod naslovom Pestrost podeželja pripravili na Svibnem v občini Radeče ob Savi. Z letošnjo temo so želeli poudariti presežek življenja in dela na podeželju. »Povezanost ljudi pri vsakdanjih opravilih, medgeneracijsko učenje, sožitje z naravo, pestro kulturno življenje, sodelovanje med društvi in ohranjanje kulturne dediščine so dejavniki, ki mlade generacije učijo pripadnosti, odgovornosti in spoštovanja. Učitelji na podružničnih šolah smo ponosni, da smo s svojim doprinosom lahko del te zgodbe,« so poudarili v DUPŠ.

Delo na podružnični šoli ni vedno lahko, zagotovo pa je neizmerno lepo, so prepričani v društvu. Topli in odprti medsebojni odnosi, empatija, navezanost na domači kraj in sodelovanje so tisto več, poudarjajo, kar lahko doživi le učitelj na podružnični šoli. »Občutki, ko se starejši učenci kot ptice selivke vračajo na šolo, kjer so pridobivali prva šolska znanja, so neprecenljivi. Podružnična šola živi s krajem in kraj živi z njo.« S tem se absolutno strinja tudi letošnja nagrajenka Nataša Klinar, ki v podružnični šoli Bohinjska Bela poučuje že skoraj četrt stoletja, pred sedemnajstimi leti pa je prevzela tudi vodenje podružnice. »Delo v podružnični šoli se zagotovo razlikuje od dela na matičnih šolah. Zaradi majhnega kolektiva in manjšega števila otrok lažje sodelujemo in se povezujemo.« Njihovo šolo letos obiskuje 38 otrok od prvega do petega razreda. Pouk poteka v kombiniranih oddelkih, in sicer letos kombinirajo prvi in tretji ter četrti in peti razred, le drugi razred je organiziran samostojno. »Se je pa zgodilo, da smo imeli tudi že trojno kombinacijo,« je razložila Nataša Klinar. S tem je pridobila dragocene izkušnje, ki jih mnoge njene sodelavke nimajo. To sicer po njenih besedah zahteva drugačno organizacijo dela v razredih, prednost pa vidi v tem, da se učenci tudi drug od drugega veliko naučijo. »Dela v kombiniranih izdelkih se navadiš, a bi si včasih vseeno želela, da bi imela več samostojnih ur za delo z učenci posameznega oddelka.« A ker so manjši kolektiv, se je po njenih besedah lažje dogovarjati in vsak točno ve, kaj je njegova naloga, tako da delo teče gladko.

V podružničnih šolah se močno zavedajo pomena, ki ga imajo takšne šole za kraj. »Z vsako ugaslo podružnično šolo umre tudi košček identitete tega kraja. Vsi mi, ki delujemo na teh malih podeželskih biserih, se tega še posebej zavedamo in se jim predano razdajamo,« poudarjajo v društvu. Nataši Klinar se zdi pomembno, da vsaj mlajši otroci hodijo v šolo, ki je blizu doma in se jim ni treba voziti. »Med seboj se vsi dobro poznajo in sodelujejo.« Sodelujejo tudi z matično OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled. »Z njimi se povežemo pri dnevih dejavnosti in naravoslovno-tehniških dnevih, kar našim otrokom omogoča, da se spoznajo tudi z otroki iz matične šole, ki jo obiskujejo od šestega razreda naprej.« Pojasnila je, da so ob uvedbi devetletke v letu 2002 razmišljali, da bi na njihovi šoli ostala samo še prva triada, potem pa bi jo počasi ukinili. »A takrat so tudi starši in drugi krajani stopili skupaj, da se podružnica ohrani.« Preuredili so podstrešje, kjer so pridobili manjšo telovadnico in večnamensko učilnico. »Odkar jaz učim na tej šoli, smo imeli najmanj 19 in največ 46 učencev,« je še pojasnila Nataša Klinar. V prostorih šole deluje tudi enota Vrtca Bled.

Šola je tesno povezana s krajem. Učenci sodelujejo na vseh prireditvah, tudi lani so polepšali odprtje prenovljenega doma krajanov. »Močno smo vpeti v vse dogajanje v kraju. Sodelujemo s krajevno skupnostjo ter vsemi društvi in organizacijami,« je še dodala Nataša Klinar. Zaradi tega je njihova šola prepoznavna in zanimiva tudi za starše, kraj in okolico.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Naklo / četrtek, 18. avgust 2022 / 09:06

Cerkev na Okroglem so prenovili

Okroglo – Prvo nedeljo po godu zavetnice podružnične cerkve sv. Marije Magdalene vaščani Okroglega praznujejo žegnanjsko ali semanjo nedeljo. Letos je bila še posebno slovesna, saj jim je...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 26. januar 2023 / 18:03

V Martinj Vrhu, 32. del

Kaj je bilo s tistimi, ki jih je dosegla ognjena toča, nisem ugotavljal. Ob meni je jokala gospodinja in mati kopice otrok. Tudi oni so jokali, držeč se matere za krilo in roke. Očeta ni bilo doma....

Kranj / četrtek, 26. januar 2023 / 18:02

Aplikacija za ranljive skupine

Kranjski Center Korak za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo sodeluje pri razvoju aplikacije, ki bo odraslim z intelektualno oviro in osebam z omenjeno poškodbo omogočila lažjo komunikacijo in podp...

Kultura / četrtek, 26. januar 2023 / 17:56

Z razstavo so priklicali zimo

Člani Foto kluba Anton Ažbe so prejšnji ponedeljek v Martinovi hiši v Škofji Loki pripravili zanimivo razstavo z naslovom Spomini na zimo, z njo pa so se spomnili minulih zim in »priklicali« letošnjo.

Zanimivosti / četrtek, 26. januar 2023 / 17:54

Dajanje napitnine s kartico

»Plačevanja s kartico je vedno več. V času pred epidemijo je bilo v našem lokalu s kartico izvedenih le okrog dvajset odstotkov plačil, zdaj gremo že proti štiridesetim odstotkom,« pravi kranjski gost...

Slovenija / četrtek, 26. januar 2023 / 17:53

Prihajajo zimske počitnice

Kljub temu da še ni minil mesec dni od začetka novoletnih počitnic, se slovenski šolarji že lahko veselijo prihajajočega zimskega oddiha, ki bo letos nastopil kar mesec dni prej.