Le majhen del velikega kompleksa univerze v mestu Černovcy.

Veličastna univerza

Zahodna Ukrajina (4)

Od več zanimivih ciljev, ki so se ponujali v okolici Lvova, sem si izbral mesto Černovcy, središče ukrajinskega dela zgodovinske pokrajine Bukovina. To je bilo pred drugo svetovno vojno celo bolj kozmopolitansko kot Lvov, saj so njegovo prebivalstvo z enakovrednimi deleži sestavljali Judi, Romuni, Nemci in Ukrajinci. Danes se mesto ponaša predvsem s svojo veličastno univerzo, ki je od leta 2011 na seznamu svetovne kulturne dediščine Unesca in med sedmimi arhitekturnimi čudesi Ukrajine. Njena velikost, impozantna arhitektura ter čudovite stenske poslikave so zasluga tega, da je bila sredi 19. stoletja zgrajena kot sedež Bukovinsko-Dalmatinskega metropolita. Po koncu druge svetovne vojne je postala glavni kompleks tukajšnje univerze, v ozadju pa jo še vedno hladi obsežen in razkošen park. V času mojega obiska njeni hodniki še niso bili polni študentov, zato sem nemoteno odpiral vrata učilnic, dvoran ter občudoval stebrišča, ki so podpirala strope s čudovitimi barvnimi mozaiki. Oprema veliko učilnic je bila v nasprotju z zunanjim razkošjem, sicer bolj podobna tistim iz predvojnih slovenskih kmečkih povesti. Zato pa je bila kantina oziroma kavarna v svojem realsocialističnem usnju rahlo kičasta, a vseeno očarljiva. Podobnega stila je bila tudi natakarica v njej. Kot skoraj edinega gosta me vljudno vprašala, če bom »supčik« – juhico, kar sem z veseljem sprejel.

Da Ukrajinke, tudi študentke, veliko truda posvečajo svojemu (lepemu) videzu, sem ponovno opazil, ko sem si z občudovanjem ogledal slike članov študentskega parlamenta. Med večinoma ženskim članstvom je ni bilo, da si ne bi po brezhibni urejenosti in videzu prislužila manekenskega odra. V tem delu je zaradi bližine Poljske pa tudi Romunije in Moldavije, lepota nasploh še bolj raznovrstna, od plavolasih do takih s temnejšimi primesmi. Kot je rekel moj novi ameriški prijatelj John, sicer učitelj angleščine v poljskem Krakovu: »Stari, tako lepe so. Jaz se zaljubim takole, enkrat na vsako minuto.«

(Nadaljevanje prihodnjič)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Greva narazen?

Njene /nepotrebne/ poti in stranpoti

Objavljeno na isti dan


Splošno / sobota, 10. maj 2008 / 07:00

Ko umre ljubezen

Bil je njena najstniška ljubezen in ona zanj kraljica srca.

Splošno / sobota, 10. maj 2008 / 07:00

Priporočamo v branje

Dojenčki iz moke Anne Fine, Učila, 2000 Zgodba govori o odraščanju in sprejemanju odgovornosti. Mladostnikom to povzroča precej težav. Za nameček pa dobijo v...

Splošno / sobota, 10. maj 2008 / 07:00

Igre z žogo

Objavljamo nekaj risbic, ki smo jih prejeli v uredništvo na temo iger z žogo.

Splošno / sobota, 10. maj 2008 / 07:00

Mladi novinar

PŠ Podljubelj

Splošno / sobota, 10. maj 2008 / 07:00

Veliko zanimanja za oskrbovana stanovanja

Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja oddaja starejšim v najem neprofitna stanovanja in gradi oskrbovana stanovanja in domove za starejše. "Neprofitnih stanovanj je premalo, v...