Le majhen del velikega kompleksa univerze v mestu Černovcy.

Veličastna univerza

Zahodna Ukrajina (4)

Od več zanimivih ciljev, ki so se ponujali v okolici Lvova, sem si izbral mesto Černovcy, središče ukrajinskega dela zgodovinske pokrajine Bukovina. To je bilo pred drugo svetovno vojno celo bolj kozmopolitansko kot Lvov, saj so njegovo prebivalstvo z enakovrednimi deleži sestavljali Judi, Romuni, Nemci in Ukrajinci. Danes se mesto ponaša predvsem s svojo veličastno univerzo, ki je od leta 2011 na seznamu svetovne kulturne dediščine Unesca in med sedmimi arhitekturnimi čudesi Ukrajine. Njena velikost, impozantna arhitektura ter čudovite stenske poslikave so zasluga tega, da je bila sredi 19. stoletja zgrajena kot sedež Bukovinsko-Dalmatinskega metropolita. Po koncu druge svetovne vojne je postala glavni kompleks tukajšnje univerze, v ozadju pa jo še vedno hladi obsežen in razkošen park. V času mojega obiska njeni hodniki še niso bili polni študentov, zato sem nemoteno odpiral vrata učilnic, dvoran ter občudoval stebrišča, ki so podpirala strope s čudovitimi barvnimi mozaiki. Oprema veliko učilnic je bila v nasprotju z zunanjim razkošjem, sicer bolj podobna tistim iz predvojnih slovenskih kmečkih povesti. Zato pa je bila kantina oziroma kavarna v svojem realsocialističnem usnju rahlo kičasta, a vseeno očarljiva. Podobnega stila je bila tudi natakarica v njej. Kot skoraj edinega gosta me vljudno vprašala, če bom »supčik« – juhico, kar sem z veseljem sprejel.

Da Ukrajinke, tudi študentke, veliko truda posvečajo svojemu (lepemu) videzu, sem ponovno opazil, ko sem si z občudovanjem ogledal slike članov študentskega parlamenta. Med večinoma ženskim članstvom je ni bilo, da si ne bi po brezhibni urejenosti in videzu prislužila manekenskega odra. V tem delu je zaradi bližine Poljske pa tudi Romunije in Moldavije, lepota nasploh še bolj raznovrstna, od plavolasih do takih s temnejšimi primesmi. Kot je rekel moj novi ameriški prijatelj John, sicer učitelj angleščine v poljskem Krakovu: »Stari, tako lepe so. Jaz se zaljubim takole, enkrat na vsako minuto.«

(Nadaljevanje prihodnjič)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / torek, 28. julij 2020 / 07:39

Priložnost, da ponovno prikličemo solidarnost

Združeni v moči, znanju in vplivu so se v soboto pri Ruski kapelici pod Vršičem na tradicionalni spominski slovesnosti povezali slovenski in ruski prijatelji z namenom, da ohranijo in širijo mir, krep...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / četrtek, 27. september 2007 / 07:00

Zgodba s srečnim koncem

Vrsto let sem z zaprtimi očmi hodila mimo sreče, ki je ležala ob poti.

GG Plus / četrtek, 27. september 2007 / 07:00

Med sosedi 57

Ko je v začetku septembra tudi predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano podpisal odlok o veljavnosti zaščitnega zakona za Slovence v 32 občinah Furlanije - Julijske krajine, Slove...

Splošno / četrtek, 27. september 2007 / 07:00

Anketa: Na Golniku prekuhavajo vodo

Borut Haklin: »Pred približno dvema tednoma smo dobili na dom obvestilo, da moramo prekuhavati vodo. Že dlje časa pa se govori, da je voda oporečna. Vodno zaj...

Zanimivosti / četrtek, 27. september 2007 / 07:00

Odprta vrata delovnega centra

Ob dnevu odprtih vrat v škofjeloški enoti Varstveno delovnega centra Kranj so letos res lahko na široko odprli vrata in vanjo povabili obiskovalce, saj so od junija v novih, večjih prostorih.

Kronika / četrtek, 27. september 2007 / 07:00

Kriminal

Poželi konopljo Mojstrana - Kranjskogorski policisti bodo zaradi posedovanja in gojenja konoplje kazensko ovadili 27-letnega Mojstrančana. Pri hišni p...