Le majhen del velikega kompleksa univerze v mestu Černovcy.

Veličastna univerza

Zahodna Ukrajina (4)

Od več zanimivih ciljev, ki so se ponujali v okolici Lvova, sem si izbral mesto Černovcy, središče ukrajinskega dela zgodovinske pokrajine Bukovina. To je bilo pred drugo svetovno vojno celo bolj kozmopolitansko kot Lvov, saj so njegovo prebivalstvo z enakovrednimi deleži sestavljali Judi, Romuni, Nemci in Ukrajinci. Danes se mesto ponaša predvsem s svojo veličastno univerzo, ki je od leta 2011 na seznamu svetovne kulturne dediščine Unesca in med sedmimi arhitekturnimi čudesi Ukrajine. Njena velikost, impozantna arhitektura ter čudovite stenske poslikave so zasluga tega, da je bila sredi 19. stoletja zgrajena kot sedež Bukovinsko-Dalmatinskega metropolita. Po koncu druge svetovne vojne je postala glavni kompleks tukajšnje univerze, v ozadju pa jo še vedno hladi obsežen in razkošen park. V času mojega obiska njeni hodniki še niso bili polni študentov, zato sem nemoteno odpiral vrata učilnic, dvoran ter občudoval stebrišča, ki so podpirala strope s čudovitimi barvnimi mozaiki. Oprema veliko učilnic je bila v nasprotju z zunanjim razkošjem, sicer bolj podobna tistim iz predvojnih slovenskih kmečkih povesti. Zato pa je bila kantina oziroma kavarna v svojem realsocialističnem usnju rahlo kičasta, a vseeno očarljiva. Podobnega stila je bila tudi natakarica v njej. Kot skoraj edinega gosta me vljudno vprašala, če bom »supčik« – juhico, kar sem z veseljem sprejel.

Da Ukrajinke, tudi študentke, veliko truda posvečajo svojemu (lepemu) videzu, sem ponovno opazil, ko sem si z občudovanjem ogledal slike članov študentskega parlamenta. Med večinoma ženskim članstvom je ni bilo, da si ne bi po brezhibni urejenosti in videzu prislužila manekenskega odra. V tem delu je zaradi bližine Poljske pa tudi Romunije in Moldavije, lepota nasploh še bolj raznovrstna, od plavolasih do takih s temnejšimi primesmi. Kot je rekel moj novi ameriški prijatelj John, sicer učitelj angleščine v poljskem Krakovu: »Stari, tako lepe so. Jaz se zaljubim takole, enkrat na vsako minuto.«

(Nadaljevanje prihodnjič)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / četrtek, 5. maj 2022 / 11:42

Samo kombinežo je dvignila tja do prsi

Evgen se je rodil v družini s priimkom Konjar. Zaradi priimka je imel nemalo težav v šoli, saj so se iz njega pogosto norčevali. Ker je bil pri telovadbi bolj neroden, ga je učitelj zmerjal s kobil...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / četrtek, 5. maj 2016 / 14:57

Za prvi maj še vedno na Hrvaško

Prvomajski prazniki so letos sicer minili v znamenju napovedi slabšega vremena, vendar to ljudem ni pokvarilo namena oziroma odločitve, kako jih bodo preživeli.

Kultura / četrtek, 5. maj 2016 / 14:50

Barvita pomladna energija

V avli Gorenjskega glasa bo do konca maja na ogled slikarska razstava umetnice Nine Naliny Meglič Prebujanje energij.

Žiri / četrtek, 5. maj 2016 / 14:44

Marjeta Adam neprekosljiva

Za vrhunec letošnjih desetih Slovenskih klekljarskih dnevov v Žireh se je v nedeljo odvijalo tudi tekmovanje v klekljanju, na katerem je svoje spretnosti prikazalo petnajst klekljarjev.

Nasveti / četrtek, 5. maj 2016 / 14:43

Torta z jagodami in kokosom

Za pripravo torte potrebujemo:

Kronika / četrtek, 5. maj 2016 / 14:32

Obtičali v dvigalih

Kranj, Škofja Loka – Kranjski poklicni gasilci so v nedeljo iz okvarjenih dvigal rešili več oseb. V prvem primeru se je pokvarilo dvigalo v večstanovanjskem objektu na Ulici Gorenjskega odreda v Kr...