Na poti v prvi maj

Besedilo: Miha Kordiš, poslanec ZL
Kategorija: GG Plus / petek, 28. april 2017 / 17:23

Pred letošnjim praznikom dela socialisti predlagamo sveženj krepitve delavskih pravic. Uvedba plačane bolniške za enoosebne podjetnike, redne zaposlitve namesto prekarnih in dvig minimalne plače so trije izmed najkorenitejših ukrepov, s katerimi lahko takoj izboljšamo življenjske razmere velike večine delovnih ljudi.

Elementarna socialna pravičnost pravi, da poteza ni le izvedljiva, ampak je tudi nujna. Gospodarska aktivnost dosega predkrizno raven, pa vendar imamo šestdeset tisoč delovnih mest manj, skoraj polovica zaposlitev pa je že prekarnih. Kam gre razlika? V dobičke delodajalcev. Imamo tri milijarde evrov presežka v menjavi s tujino. Kam gre ta denar? V dobičke delodajalcev. Samo trgovinska panoga beleži čisti letni presežek v višini 521 milijonov evrov. Kam mislite, da se steka? V boljše plače? Nak, v dobičke delodajalcev. Vse to bogastvo se kuje na pogon prekarnega izkoriščanja in socialnega dumpinga, na hrbtih tistih, ki ga s svojim delom ustvarjajo. Ni torej problem, da si delodajalci solidnih zaposlitev ne morejo privoščiti. Nočejo si jih.

S povečanjem pristojnosti delovne inšpekcije bi dodobra omejili prekarne zaposlitve in delodajalce pritisnili v izpolnjevanje njihovih družbenih obveznosti, v to, da delo dejansko – dajejo. Po trenutni slovenski zakonodaji ga zgolj izsesavajo. Zato predlagamo, da ob vsaki ugotovljeni kršitvi inšpekcija delodajalca v nekaj dneh prisili v predložitev pogodbe o rednem delovnem razmerju, upoštevaje tudi kolektivne pogodbe. Pa najsi gre za prikrita delovna razmerja espejev ali nezakonito posredovanje dela.

Vzporedno nov Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju dopolnjujemo s predlogom, da stroške bolniške za prekarce od četrtega dne dalje krije Zavod. Zaradi strahu pred izgubo zaposlitve ali naročil si ti bolniške odsotnosti sploh ne morejo privoščiti. Na delo prihajajo bolni, pojav prezentizma je vsesplošen. In če bo vladna zdravstvena reforma za pojav ostala gluha (še naprej), bomo spremembe zakona v parlamentarno proceduro vložili socialisti sami.

Sveženj za delavski prvi maj zaokrožuje dvig minimalne plače oziroma njena redefinicija. Kljub rekordnim dobičkom bogate peščice in skokovitim prihodkom izvozniških kapitalistov slovenska minimalna plača ostaja pod pragom revščine, vanjo pa so všteti tudi nekateri dodatki. Silno nepravično: med drugimi sta se na nas obrnila čistilka s 440 evrov osnovne plače in varnostnik z osnovo zgolj 247 evrov! Do dobrih 600 evrov minimalca zmoreta šele z dodatki. Pa sta to le dva primera, v podobnih razmerah dela kar petdeset tisoč ljudi. Samo v javnem sektorju, denimo, 16 od 65 plačnih razredov ravni minimalne plače sploh ne dosega. Zahteva za dvig na 700 evrov neto in opredelitev minimalca kot absolutno plačno dno, ki mu pritičejo še dodatki, je zato brezpogojna.

Navedeni ukrepi imajo tudi razvojno funkcijo. Tako desno kot liberalno krilo slovenskega političnega razreda kar tekmujeta v ''bolgarskem razvojnem modelu'', politiki socialnega dumpinga za privabljanje mednarodnega kapitala z zniževanjem delavskih, okoljskih in socialnih standardov. Radikalno omejevanje prekarnosti, (ponovno) varovanje delavskih pravic in dvig minimalne plače učinkujeta prav nasprotno: kapital in delodajalce prisilita, da razvoj in produktivnost osnujeta na tehnološki prebojnosti in ustvarjalnosti, ne pa na brezkončnem izžemanju zaposlenih.

Naj bo letošnji praznik dela spet bojevit, upanja poln in vreden praznovanja. Živel prvi maj!