Plaz odslej redno spremljajo
Plaz na Potoški planini z 1,4 milijona kubičnih metrov plazovine grozi Koroški Beli. Stanje plazu zdaj redno spremljajo, še ta mesec pa bodo izvedli tudi nekaj konkretnih ukrepov za večjo varnost.
Koroško Belo je hud plaz prizadel leta 1789, ko se je po močnem deževju in povodnji zaradi razmočenosti tal odtrgal del plazu Čikla in zasul velik del vasi. Pod zemljo je ostalo več kot štirideset hiš in veliko domačinov.
Jesenice – Ukrivljena drevesa, premaknjene brežine, poškodbe lokalnih cest – vse to so znaki premikanja zemeljskega plazu na Potoški planini, ki s kar 1,4 milijona kubičnih metrov plazovine grozi vasi Koroška Bela. Vas je v preteklosti že prizadel plaz tako imenovanega drobirskega toka, danes pa strokovnjaki ocenjujejo, da plaz počasi drsi, sčasoma pa se lahko ponovno sproži kot drobirski tok. Tako predstavlja potencialno nevarnost za prebivalce Koroške Bele. To so ugotovili geologi Geološkega zavoda Slovenije, ki so zemeljski plaz Potoška planina podrobno raziskali jeseni leta 2015 v sklopu projekta Recall, ki ga je sofinancirala Evropska komisija, zaključuje pa se konec meseca. V jeseniški občini so oblikovali kooperativno skupino, v kateri so bili poleg geologov tudi predstavniki lokalne skupnosti. Podžupan Občine Jesenice Miha Rebolj je povedal, da so v projektu s terenskimi ogledi pridobili relevantne podatke o stanju plazu in začeli spremljati njegovo stanje. Še posebej pomembno je bilo v projekt vključiti domačine, ki živijo v neposredni bližini plazu, in lastnike zemljišč. »Veseli me, da v projektu sodelujejo lastniki zemljišč in krajani, ki so seznanjeni s stanjem plazu in s tem, kako naj spremljajo morebitne premike,« je dejal Rebolj. Vzpostavili so merilne sisteme in e-orodja za sprotno vnašanje podatkov o stanju plazu. Izvedli pa bodo tudi nekaj konkretnih preventivnih ukrepov za zagotovitev večje varnosti Koroške Bele pred plazom. Tako bodo še ta mesec uredili del ceste do zaplavne pregrade, kar bo omogočilo redno vzdrževanje pregrade in v prihodnje tudi njeno nadgradnjo.
V projektu Recall je sicer sodelovalo pet evropskih držav, poleg Slovenije še Hrvaška, Grčija, Italija in Madžarska, v vsaki od sodelujočih držav pa so proučili eno plazovito območje. Zaključna konferenca projekta je prejšnji teden potekala prav na Jesenicah.



Zgornja Gorenjska
Kranjska Gora
Jesenice
Žirovnica
Radovljica
Bled
Gorje
Bohinj
Osrednja Gorenjska
Tržič
Naklo
Kranj
Preddvor
Jezersko
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Južna Gorenjska
Železniki
Žiri
Gorenja vas-Poljane
Škofja Loka
Medvode
Vodice
Vzhodna Gorenjska
Komenda
Kamnik
Mengeš
Trzin
Domžale
Moravče
Lukovica
Karavanke
