Tudi na Dunaju slovenski vrtec

Iniciativo za slovenski vrtec na Dunaju vodi Natalija Svetina, ki se je z možem Markom ter otroki Benijem, Aleksom in Hano pred štirimi leti iz Radovljice preselila v avstrijsko prestolnico.

Svetinovi, petčlanska družina z dvema sinovoma, takrat še osnovnošolcema, in malčico Hano, so se pred štirimi leti iz Radovljice preselili na Dunaj. Marko Svetina je imel tam že nekaj let sedež svojega podjetja, pa sta se z ženo Natalijo odločila, da se, da bo družina več časa skupaj in da bodo imeli otroci čim boljše možnosti za šolanje, vsi preselijo v avstrijsko prestolnico.

Najmlajša izgubljala slovenščino

Beni in Aleks, oba odlična športnika, sta šla v osnovno šolo in tudi na Dunaju nadaljevala z veslaškimi treningi, Hano pa so vpisali v enega od tamkajšnjih vrtcev. »Hana je imela težave z nemščino in angleščino, po štirih letih življenja na Dunaju pa smo ugotovili, da se je pri njej začela izgubljati prav slovenščina, in to kljub temu da se doma seveda pogovarjamo slovensko,« je povod za to, da se je lotila ustanavljanja slovenskega dvojezičnega vrtca, povedala vodja iniciative Natalija Svetina.

»Na Dunaju obstajajo hrvaški, češki, ruski, turški, španski, francoski, angleški dvojezični vrtci. Samo Slovenija nima svojega vrtca, kljub velikemu številu slovenskih priseljencev, teh je okoli 15 tisoč, in koroških Slovencev. Vemo, kako pomembna je materinščina predvsem v zgodnjih letih otrokovega razvoja, natančneje med drugim in šestim letom starosti. To je namreč obdobje, ko se v otrokovem spominu zasidrajo temelji identitete.«

Jeseni bodo sprejeli prve otroke

V začetku aprila so tako v neposredni bližini dunajskega mestnega parka že pripravili informativni dan prvega slovenskega dvojezičnega vrtca na Dunaju, ki bo vrata slovenskim otrokom odprl že to jesen. Srečanja se je udeležilo več kot dvajset slovenskih družin, ki se jim je pridružila tudi slovenska veleposlanica na Dunaju Ksenija Škrilec.

Sprva bo slovenski dvojezični vrtec deloval v okviru zasebnega vrtca Schmetterling. Slovenski otroci bodo vključeni v že obstoječe nemško-angleške skupine, zanje pa bo dodatno vsak dan skrbela še slovenska vzgojiteljica, ki bo poleg obstoječega rednega programa vrtca pripravljala ustvarjalne in poučne delavnice v slovenskem jeziku s prvinami programa Montessori.

Kot sta družinam pojasnili ustanoviteljici neprofitnega društva Iniciativa za slovenski vrtec Natalija Svetina in Maja Monrue, bo prispevek staršev v tričetrtinskem deležu pokrila prav Iniciativa, ki sredstva zbira s pomočjo donatorjev. Financiranje ostalih stroškov bo zagotovljeno s strani sredstev, ki jih za te namene dodeljuje mesto Dunaj. Starši bodo tako vsak mesec za posamičnega otroka prispevali po sedemdeset evrov, kar je primerljivo s prispevkom v javnih vrtcih mesta Dunaj. »Na ta način se bo uresničilo glavno poslanstvo iniciative, da finančno in organizacijsko razbremenijo slovenske starše na Dunaju ter jim omogočijo prisotnost slovenskega jezika in kulture v vsakodnevnem življenju njihovih otrok.«

Letos je za slovenske otroke razpisanih deset mest, večina jih je, zadovoljno pove Natalija Svetina, že zasedenih. Kot še pravi, se veseli tudi vzpostavljanja vezi z vrtci v Sloveniji, saj je bila sama nekaj let zaposlena v vrtcu na Bledu.