Naj kdo reče, kar hoče, ampak tale sivka res lepo diši. (Foto: Darja Stare)

Ta čudovita sivo vijoličasta polja

Čas je že bil, da se z Alp in Visoke Provanse (ta francoski departma se že od Napoleona naprej imenuje Alpes-de-Haute-Provence) spustimo nekoliko nižje proti zahodu v departma Vaucluse, v deželo sivke, dobrega vina in oljčnih nasadov, domovine rdeče-rjave okra barve, številnih malih utrjenih vasic na hribih, pa zgodovinskih »spominov« na rimske čase in še česa …

Presenečen bi bil, če bi bila prva asociacija povprečnega Slovenca ob omembi pokrajine Provanse kaj drugega kot znamenita »roža« sivo vijolične barve, imenovana sivka ali lavanda (strokovni botanični izraz je lavandula). Sivka sicer raste povsod po Sredozemlju, saj uspeva predvsem tam, kjer je veliko sonca, Francozi pa so iz nje očitno tudi v uporabnem smislu znali potegniti največ. Ne le njihova industrija parfumov, saj je sivka uporabna za marsikaj. Kakorkoli že, v Provansi je res veliko nasadov sivke, ki so poleg njene »industrijske vrednosti« tudi sicer ena izmed prvovrstnih, pa recimo temu turističnih, atrakcij. Dokler ne vidiš, preprosto ne moreš vedeti, kako čudovit je pogled na širna vijolično siva polja, ki se raztezajo po gričevnati pokrajini od tvojega pogleda proti neskončnemu obzorju. Nič čudnega torej ni, da imamo Slovenci, kadar se odpravljamo v ta del Francije, najprej v mislih, kje bomo lahko videli polja sivke in na licu mesta poduhali to famozno rastlino, če res diši tako, kot pravijo.

Tako smo se tisto julijsko nedeljo s planote in nacionalnega parka Verdon le spustili navzdol v gričevnato pokrajino, polno sivkinih polj. Vijolične poglede je sem in tja prekinila neskončna rumena sončničnih polj, nižje smo se spuščali, bolj so v prvi plan prihajali tudi skrbno obdelani vinogradi. Jožica (kot se je prijelo ime za našo GPS napravo) nas je kot nalašč tokrat vodila po stranskih cestah, zato smo res lahko uživali v pravi Provansi. Seveda smo na mestu, kjer je bilo mogoče zapeljati nekoliko »v njivo«, naredili postanek in se zapodili tja med nizko, do pol metra visoko, v ravne vrste posajeno vijoličasto grmičevje. Kot rečeno, duhat in fotografirat. In nič potrgat za domov. Ker smo se znali obnašati kulturno, nam je naključje potem v mestu Valensole postreglo s Praznikom sivke, nekakšnim semnjem, na katerem so si naše punce lahko nabrale sivke, kolikor so hotele. V stoterih oblikah.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 11. maj 2019 / 19:18

Ko je pameti bolj malo

»Četudi se z Igorjem uradno še nisva ločila, me je spodbujala, da sem se lepo oblačila, da sem bila urejena, lepa in privlačna. Svojih sanj, da bi se vame zaljubil kakšen zdravnik, še ni pokopala....

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Mesto cvetočih idej

Prejšnji petek so se na enodnevni izlet odpravili srečni izžrebanci nagradne igre Izlet, ki sta jo skupaj pripravila Gorenjski glas in Mercator.

Prosti čas / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Nove izvirne skladbe na temo voda

Uredništvo Programa za mlade 1. programa Radia Slovenija vabi glasbene skupine, ki izvajajo pop, rock in hip-hop glasbo, k sodelovanju na javnem razpisu za nove izvirne skladbe s temo 'voda'. Sod...

Kronika / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Izsilila prednost

Jeprca - V sredo opoldne sta v bližini Jeprce na regionalni cesti Kranj-Jeprca trčili osebni vozili. Nesrečo je zaradi izsiljevanja prednosti 39-letnemu vozniku povzročila 48-let...

Zanimivosti / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Počitniško brezplačno drsanje

Kranj - V Kranju bodo šolarji v času zimskih počitnic lahko izbirali med več dejavnostmi, od tečajev smučanja, zimske šole računalništva, počitniškega čofotanja, plesnih tečajev,...

Nasveti / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Gôri, gôri, máslenica!!!

Ne gre za dalmatinsko Maslenico, ampak za rusko, za ljudsko praznovanje, ne za karneval, za rusko slovo od zime, ki izvira še iz poganskih časov. Iz čaščenja Velesa, boga podzemlja pa...