Kislo mleko z Velike planine

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Zanimivosti / torek, 10. julij 2012 / 06:00

Velika planina je v teh dneh polna krav, pa tudi navdušenih obiskovalcev, a če ne bo kmalu dežja, bo kislega mleka za njih bolj malo. Paša je zaradi vročine že bolj slaba.

Kamnik - Trije tedni so že minili, odkar so kmetje in pastirji iz številnih vasi severnega dela kamniške občine na Veliko planino prignali ali pa pripeljali svojo živino, ki se bo na pašnikih nad 1500 metrov visoko pasla, vse dokler bo paša za to primerna. Pašnih dni je običajno okoli osemdeset, a vse je odvisno od vremena in prav to tudi letos ni najbolj prijazno.

Kljub obilnim junijskim padavinam je vročina te dni segla tudi na planino in že prvi sprehod po pašnikih in pogled na pol prazne lokve za napajanje živine opozarjata na to, da planina potrebuje dež. »Paša je že bolj slaba, saj že občutimo sušo. Obilne padavine so že zdavnaj odtekle in o dežju ni več sledu. Samo popoldanske nevihte ne bodo pomagale, potrebovali bi vsaj nekaj dni dežja. Živina je še zdrava in se še lepo pase, a kakovost paše se že pozna na količini mleka,« sta nam v svoji pastirski bajti v osrčju Velikega stanu na planini povedala Mici in Darko Zidar iz Vogelj, ki paseta sedem krav (od tega tri teličke) Dobovškove kmetije. V vlogi pastirjev sta se prvič preizkusila lani in letošnjo pašno sezono bosta že v celoti preživela na Veliki planini. Njun dan se začne že okoli 5. ure zjutraj, ko je treba krave najprej pomolsti, nato pa odgnati na pašo. Ob najhujši vročini se živina sama vrne v stan, popoldne pa se spet odpravi do sočnih pašnikov, ki so polni zdravilnih zelišč. »Paša na planini je za krave eno veliko veselje, kar se pozna tudi na kakovosti mleka. Tudi letos je na planini okoli 350 glav živine, a tudi zelo veliko teličkov, tako da prav dosti mleka ne ostaja. Kljub vsemu pa se skoraj v vsaki bajti lahko dobi kislo mleko,« pravi Mici, ki rada naredi tudi skuto. Pastirji so čez dan precej zaposleni tudi s košnjo za krave strupenih rastlin in trebljenjem pašnikov, čemur rečejo tlaka.

Ob lepem vremenu ali ob različnih prireditvah, ki jih je te poletne mesece na planini precej, se skozi Veliki stan sprehodi tudi veliko obiskovalcev, ki se na vrh pripeljejo z gondolo in dvosedežnico ali pa se povzpnejo iz Stahovice ali pa z Male planine in planine Kisovec. Prihajajo iz celega sveta in večina se jih ne more načuditi neokrnjenosti narave in pastirskim bajtam, ki že stoletja ostajajo v enakem številu. Zato je dobro obiskana tudi Preskarjeva bajta, ki je urejena v pastirski muzej.