Trasa Poljanske obvoznice bo vas Suha presekala na pol, kmetje pa se jezijo, ker občini pri tem načrtu ni nič škoda kmetijske zemlje. (Foto: Gorazd Kavčič)

Niso nas hoteli poslušati

Začetek gradnje dostopnega križišča za prihodnjo poljansko obvoznico je razburil krajane Suhe in Sorške ceste. V torek sestanek na občini.

Suha - Krajani Suhe in bližnje Sorške ceste, ki jih bo najbolj prizadela gradnja Poljanske obvoznice, že od prve razgrnitve načrtov leta 2001 na občino naslavljajo pripombe. Pritožujejo se, da jim občina noče prisluhniti. Pred drugim krogom lokalnih volitev so peticijo s 190 podpisi naslovili na državni vrh in se potem združili tudi v civilno iniciativo, ki želi doseči, da bi na občini Škofja Loka upoštevali njihove zahteve. Doslej so jih ignorirali, pove kmet Andrej Starman, razočaran nad tem, kakšen odnos ima občina do kmetijske zemlje.

Ob tem ga jezi, da mu za odkup zemlje ponujajo zgolj sedem evrov, na drugi strani ceste pa je zemlja vredna kar desetkrat več, ker gre menda za stavbno zemljišče. Jože Hartman, lastnik zaščitene kmetije, pravi, da mu bo prestavitev komunalnih vodov zaradi gradnje obvoznice ogrozila kmetijska zemljišča, poleg tega gre trasa ceste tik ob njegovem gospodarskem poslopju. Obvoznica bo vas prepolovila, ob novem dejstvu, da bo pomenila tudi del četrte razvojne osi (povezava s Primorsko), pa se boji občutnega povečanja prometa. Tudi kmet Franc Kalan je »mejaš« obvoznice. Jezi se, da potem ne bo mogel priti niti okoli svojih gospodarskih poslopij. Kmetov, ki jim zaradi obvoznice spet vre kri, je še nekaj, z nekaterimi pa še niso končani postopki razlastitev. Da bo obvoznica na nasipu ogrozila poplavno varnost vasi in zlasti nekaj deset hiš na Sorški cesti, pa je prepričan tamkajšnji stanovalec Janez Radelj.

Predstavniki civilne iniciative so sestanek s predstavniki občine in države načrtovali za prihodnji petek v župnijskem domu. Župan Igor Draksler pa je sestanek sklical za torek, 6. marca, na njem pa bodo navzoči tudi predstavniki državne direkcije za ceste. Pravi, da so krajani imeli možnost dajati pobude, vendar se pri gradnji objektov, kakršna je tudi loška obvoznica, upoštevajo pripombe v javnem interesu. Dodaja še, da pripravljalna dela že potekajo, niso pa še odkupljena vsa zemljišča na trasi, postopki razlastitve še tečejo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 7. julij 2020 / 10:53

Začenja se Kaos z razpisom na temo O jutri

Kranj – V četrtek ob 20. uri bodo v Layerjevi hiši uradno odprli letošnjo izdajo festivala sodobnega kolaža Kaos 2020. Ta bo v različnih oblikah potekal mesec dni do 9. avgusta. »Znašli smo se v si...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / / 16:59

V spomin: mag. Jurij Kumer (1942–2024)

Sorodniki, vaščani, nekdanji sodelavci, prijatelji in znanci so se v ponedeljek, 25. marca, na gorenjevaškem pokopališču poslovili od Vresjakovega Jurja – magistra Jurija Kumra s Hotavelj,...

Rekreacija / / 16:06

Mala in velika sestra

Mala Paklenica (650 m n. m.) – Za obisk Paklenice je v poletnih mesecih prevroče. No, vsaj zame. Meseca aprila, maja ali pa jeseni je obisk tega čudovitega kanjona edinstveno doživetje. Iz Male v Veli...

Kultura / / 16:00

Mojstrovine z vilinskimi mojstri

V Mestni knjižnici Kranj je na ogled razstava fotografij Andreje Peklaj. Ob njenih fotografijah kačji pastirji ne delujejo kot nadležne žuželke, ampak so vilinski mojstri, kot je avtorica naslovila ra...

Zanimivosti / / 15:58

Lažnivci in šaljivci so prišli na plan

Da je smeh pol zdravja, se dobro zavedajo člani Kulturno-športnega društva Hrušica, ki so v obnovljeni dvorani kulturnega doma na Hrušici pripravili humoristično prireditev. Glavna tema pa laži in šal...

Železniki / / 15:55

Taborniki ustvarjajo boljši jutri

Taborniki Rodu zelene sreče Železniki so zaznamovali tridesetletnico delovanja. Danes ima rod okoli osemdeset članov, od tega približno dvajset aktivnih prostovoljcev.