Odpravnina ji ni pripadala

Kranjsko okrožno sodišče je nekdanji vodilni na Ljudski univerzi Kranj Darjo Kovačič in Barbaro Šmid zaradi zlorabe položaja obsodilo na pogojni zaporni kazni.

Kranj – Senat kranjskega okrožnega sodišča je v ponedeljek nekdanjo direktorico Ljudske univerze Kranj Darjo Kovačič in nekdanjo v. d. direktorice Barbaro Šmid spoznalo za krivi zlorabe položaja in ju obsodil na pogojni zaporni kazni. Sodišče je namreč pritrdilo navedbam tožilstva, da sta se obtoženi leta 2012 dogovorili za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti, po kateri je Kovačičevi neupravičeno pripadlo skoraj 15 tisoč evrov odpravnine. Ker je Kovačičeva na tej podlagi na zavodu za zaposlovanje uveljavljala še pravico do nadomestila za čas brezposelnosti in je na ta način protipravno pridobila približno 13.600 evrov, je po ugotovitvah senata storila tudi kaznivo dejanje goljufije. Sodba ni pravnomočna, obramba je nanjo tudi že napovedala pritožbi.

Senat je Kovačičevi izrekel pogojno enotno kazen enajstih mesecev zapora, Šmidovi pa sedem mesecev zapora, ki pa jima ga ne bo treba prestajati, če v treh letih po pravnomočnosti sodbe ne bosta storili novega kaznivega dejanja. Izpolniti pa bosta morali še dodaten pogoj, da v pol leta po pravnomočnosti sodbe Ljudski univerzi Kranj vsaka povrne po 7445 evrov, Kovačičevi pa je senat naložil še vračilo 13.673 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi v letu dni po pravnomočnosti sodbe.

Dolgoletna direktorica kranjske ljudske univerze Darja Kovačič je junija 2012 odstopila kot direktorica zavoda. Dne 30. septembra 2012 ji je potekel trimesečni odpovedni rok, naslednji dan pa jo je dotedanja računovodkinja Darja Šmid, ki je postala v. d. direktorice, zaposlila koz strokovno sodelavko z organizacijo izobraževanj. Le petnajst dni kasneje je bila Kovačičeva odpuščena iz razloga nesposobnosti. Kot je v končni besedi navedla kranjska okrožna tožilka Polona Košnjek, že časovni potek postopka kaže na to, da je bila odpoved zaposlitve v resnici sporazumna, razlog nesposobnosti pa sta navedli le zato, da je Kovačičevi pripadla odpravnina in kasneje nadomestilo za brezposelnost. S tem sta oškodovali Ljudsko univerzo, Kovačičeva pa še državo oziroma Zavod za zaposlovanje. Poleg tega so bili tudi razlogi za odpustitev iz nesposobnosti navedeni zelo splošno in nekonkretno, je poudarila tožilka, a obenem priznala, da konkretnejše obrazložitve zakon ne zahteva. »Konkretnejša obrazložitev pa je v takšnih primerih vsekakor potrebna in je nenavadno tudi to, da se je Kovačičeva z vsemi navedbami kar strinjala,« je še dejala tožilka.

Zagovornika obdolženih sta bila po drugi strani prepričana, da je obrambi uspelo dokazati, da je bil postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti izveden zakonito in v skladu s pravili delovne zakonodaje. »Ne more biti dvoma, da odpovedni razlog obstaja, saj Darja Kovačič ni pravočasno in ustrezno strokovno izvajala delovnih obveznosti, za katere je bila zadolžena kot organizator izobraževanj. Upoštevati je treba, da je Kovačičeva od druge polovice 2011 dalje doživela več težkih življenjskih preizkušenj, kot sta bila na primer huda bolezen njene matere, ki jo je vsak dan obiskovala v bolnišnici in zanjo tudi skrbela, in smrt moža, kar je posledično privedlo do njenih zdravstvenih težav, vse pa je vplivalo tudi na njeno psihično stanje,« je navedel zagovornik Šmidove Blaž Poljanšek, ki je tako kot zagovornik Kovačičeve Primož Cegnar predlagal, naj sodišče obe oprosti krivde.

Sodni senat je presodil, da je tožilstvo prepričljivo dokazalo, da je šlo za sporazumno odpoved delovnega razmerja, a sta ga obtoženi izpeljali tako, kot da gre za prekinitev iz nesposobnosti z namenom, da Kovačičeva pridobi odpravnino in vse ostale pravice. Ker pa je dejanje že precej oddaljeno in obtoženi v preteklosti še nista bili kaznovani, jima je sodnica Milena Turuk izrekla pogojni kazni, kakršni je sicer predlagala tudi tožilka.