Tisoč in ena noč
Dne 24. marca leta 809 je umrl peti abasidski kalif Harun Al Rašid. Rodil se je leta 766 – točen datum ni znan. Njegov dvor in prestolnica sta prizorišče zgodb iz Tisoč in ene noči.
Abasidi so bili muslimanska dinastija, ki je vladala večjemu delu osrednjega Bližnjega vzhoda in katere začetnik naj bi bil Abas, stric preroka Mohameda. Bagdad je pod Harunom Al Rašidom postal znamenito središče kulture in blaginje. Podlaga za zbirko pravljic Tisoč in ena noč je perzijska zbirka Tisoč zgodb, ki vsebuje predelane zgodbe indijske poezije, dodane pa so ji tudi zgodbe iz arabskih virov. Skozi stoletja so se oblikovale številne zgodbe o Šeherezadi in Tisoč in eni noči.
Pri eni od različic gre za priredbo legende o samarkandskem kralju, ki ga je žena prevarala s sužnjem. Ker se je hotel maščevati vsemu ženskemu spolu, se je vsak večer poročil z drugim dekletom in ga naslednje jutro dal ubiti. Potem je naletel na Šeherezado – pametno in lepo hčer svojega vezirja. Ta mu je tisoč in eno noč pripovedovala pravljice tako, da je bil konec ene začetek druge. Kralja je tako očarala, da ji je podaril življenje.
V drugi različici gre za Šahrijarja in njegovega brata, ki sta vladala vsak v svoji deželi. Izkazalo se je, da sta imela oba nezvesti ženi. Svoji soprogi sta usmrtila in odšla po svetu, da bi odkrila, ali obstaja kje še kak večji nesrečnež. Presenetljivo sta ga odkrila v mogočnem velikanu s čarovniškimi močmi, ki je poročen z lepotico, zaklenjeno v kletki. Oba prevarana vladarja sta osupla ugotovila, da tudi mogočni velikan ni sposoben preprečiti nezvestobe svoji soprogi. Ko se je Šahrijar vrnil v svoje kraljestvo, je sklenil, da se bo spet poročil, vendar bo dal svojo ženo takoj po poročni noči obglaviti, naslednji dan pa se poročil z drugo. Vezir mu je nekaj časa vodil lepotice, a kandidatk za neveste je začelo kmalu primanjkovati. Vezirju je hči Šeherezada predlagala, naj k Šahrijarju odpelje njo. Povedala mu je zgodbo, in sicer tako, da zjutraj razplet ni bil znan. Zato je Šahrijar sklenil, da jo bo pustil še en dan pri življenju, saj je hotel izvedeti, kakšen bo konec. Toda ko se je prva zgodba končala, jo je Šeherezada spretno vpletla v drugo, nato tretjo ... – in si tako noč za nočjo podaljševala življenje. Zavlačevanje je trajalo natanko tisoč noči, na tisočprvo pa je Šeherezada pred soproga pripeljala tri otroke, ki jih je medtem rodila. Prizor je omehčal krutega šaha in zgodba o Šeherezadi se srečno konča.
Anekdote slavnih
Predsednika Poljske Jana Paderewskega, ki je bil tudi izvrsten pianist, so vprašali, kdo je najboljši pianist na svetu. Odgovoril je: »Na svetu sta samo dva velika pianista. Drugi je Godowski.«
Družinska guvernanta je francoskemu filozofu Jeanu d’Alembertu na vprašanje, kaj je filozof, pojasnila: »Filozof je človek, ki se vse življenje muči, da bi o njem govorili po smrti.«
Smeh ni greh
Kdaj je zunaj najbolj hladno? Kadar imajo odvetniki roke v svojih žepih.
Blondinka priteče vsa zadihana k zdravniku: »Oprostite, sem pri vas pozabila spodnje hlačke?« Zdravnik: »Tu ni noben spodnjih hlačk.« Blondinka: »Potem sem jih pa pri zobozdravniku.«