Bernarda Jurič je knjigo 12.000 kilometrov greha in zanimivo kolesarjenje po Avstraliji Kranjčanom predstavila lani decembra.

Slovenka in avstralska neskončnost s kolesa (1)

Bernarda Jurič šteje 46 let in je diplomirala iz gradbeništva ter magistrirala iz tehniškega varstva okolja. Po rodu je Štajerka, Ptujčanka, ki je zaposlena v Ljubljani, a danes živi v vasi Pleterje v občini Kidričevo. Privrženost etičnemu odnosu do okolja strastno in čustveno prenaša na svoje športne in rekreativne dejavnosti. Posveča se vztrajnostnemu kolesarjenju, kjer spada med najboljše na svetu, smučarskemu teku, trekingu in turnemu smučanju. Je avanturistka, ki je na tekaških smučeh na devetsto kilometrov dolgem teku prečkala Finsko in na cilju skočila v ledeni Atlantik. »In sicer 69 stopinj severno od Kuusama do Arktičnega oceana, s kopanjem v njem. Glede na temperaturo okolice mi je bilo prav prijetno toplo – temperatura vode je bila dve stopinji, zraka pa 15 pod ničlo,« se pošali Bernarda.

Pred dvema letoma je Bernarda v Avstraliji v dveh mesecih zarisala dve kolesarski sledi s cestnim kolesom: v 27 dneh je spomladi prevozila 5500 kilometrov dolgo pot Indian Pacific Wheel Ride IPWR: od Pertha na zahodni, do Sydneyja na vzhodni obali Avstralije. »Od tega sem en dan počivala in en dan popravljala kolo zaradi nesreče,« pove. Jeseni pa se je podala že na novo dogodivščino, na kateri je v 34 dneh prekolesarila Terra Australis Bike Epic TABE oziroma 6200 kilometrov dolgo pot od Cape Yorka do Wilsons Proma, pri čemer je več kot šestdeset odstotkov poti izven običajnih cest oziroma »off road«.

Bernarda Jurič je prva na svetu, ki ji je uspelo prevoziti obe poti brez spremljevalne ekipe – v nič kaj prijaznih razmerah. Lani je zaključila tudi eno najtežjih dirk MTB – bikepacking, Race to the Rock RTR, ravno tako v Avstraliji, na kateri je z zlomljenim rebrom v ekstremnih razmerah na sedežu gorskega kolesa prevozila 2696 kilometrov.

Decembra lani je v samozaložbi izšla Bernardina knjiga 12.000 kilometrov greha s pomenljivim podnaslovom Čista jeba, predstavila pa jo je tudi na Gorenjskem. V uvodnem nagovoru je v njej Venčeslav Japelj zapisal, da je Štajerka trmasto sledila svojemu hrepenenju in prekolesarila obe progi, ju preživela ter na cilju v čeveljcih z visoko peto zaplesala polko na glasbo Avsenikov. In da gre za zapis, ki je srčen, naturalističen, brez olepševanj, iz katerega dihata življenje in norost, katerih ambasadorka je Bernarda Jurič.

(Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 27. junij 2007 / 07:00

Prenova enosobnega stanovanja

Preureditev enosobnega v večsobno stanovanje.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 18. september 2022 / 19:07

Pešpotepanje po Sloveniji

Tri prijateljice, trije otroci in sto osemdeset prehojenih kilometrov od Mošenj do Ptuja

Gospodarstvo / nedelja, 18. september 2022 / 19:04

Do zelene preobrazbe

Ali smo na pravi poti do zelene energetske preobrazbe, kaj aktualne razmere na energetskih trgih pomenijo za končne odjemalce in na druga vprašanja so prejšnji teden odgovarjali na strateški konferenc...

Zanimivosti / nedelja, 18. september 2022 / 13:29

Odprte prijave za prostovoljce za Planico

Rateče – Prihodnje leto bo Planica gostila največji zimsko športni dogodek v Sloveniji, svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju Planica 2023. Vsi, ki bi želeli biti del tega kot prostovoljci, se l...

Kronika / nedelja, 18. september 2022 / 13:28

Nov nadzor šoferjev

Torovo – Na Torovem je ta teden znova potekal nadzor tovornega in avtobusnega prometa, ki so ga gorenjski policisti izvajali v sodelovanju z delavci finančne uprave, specializirano enoto policije z...

Tržič / nedelja, 18. september 2022 / 10:08

Oživljanje mestnega jedra

Tržič – Občina Tržič je z anketo preverila, kako prebivalci in obiskovalci Tržiča doživljajo njegovo mestno jedro, katere vsebine pogrešajo in katera področja je treba posebej razvijati in varovati...