V podporo športu

Besedilo: Matej Tonin, poslanec NSi
Kategorija: GG Plus / sobota, 15. april 2017 / 08:33

Naši športniki so izjemni. Imamo olimpijske in svetovne prvake. Uspehe si prigarajo. Šport je na tak ali drugačen način blizu skoraj vsaki Slovenki in skoraj vsakemu Slovencu. Na slovensko družbo vpliva na različne načine. Bogati življenje, prinaša zabavo, povezuje ljudi in krepi naše zdravje. Slovenski športniki nam polepšajo dneve, nas združujejo v navijanju, v nas vzbujajo domoljubje, predstavljajo navdih ter zgled mladim in starim. Slovenski športniki so najboljši ambasadorji naše države. Ob uspehih pa nas opozarjajo, da imamo pomanjkljivo športno infrastrukturo. Športna društva se borijo, da bi zagotovila čim boljše pogoje za športnike vseh generaciji. Pri tem pa se soočajo z velikimi težavami finančne podhranjenosti. Država nima denarja, da bi vlagala v šport. Podjetjem se v šport danes žal ne splača vlagati, razen če ne gre za vrhunske športnike, ki pritegnejo veliko medijske pozornosti.

Športna društva se na različne načine trudijo za zagotavljanje finančnih sredstev, ob tem pa jim davčna zakonodaja ne ponuja veliko orodij, ki bi jim bila lahko v pomoč.

Ker želim pomagati pri razvoju športa v Sloveniji, sem pred tedni vložil spremembe dveh zakonov (Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakon o dohodnini). Te spremembe bi podjetjem ob vlaganju v šport zagotavljale davčne olajšave. Podjetjem bi se s sprejemom mojih dveh zakonov splačalo vlagati v šport, saj bi bil njihov vložek v šport dvakratno odštet od njihove davčne osnove. Konkretno: če bi podjetje doniralo 1000 evrov športnemu društvu, klubu ali zvezi, bi se mu davčna osnova znižala za 2000 evrov (»strošek« 2000 evrov). Če ima podjetje na primer 10.000 evrov dobička, od tega dobička danes plača 19-odstotni davek, to je 1900 evrov. Če bi podjetje od svojega dobička dalo 1000 evrov za šport, bi se mu davčna osnova znižala za 2000 evrov, torej na 8000. Od teh 8000 dobička bi plačal 19-odstotni davek, to je 1520 evrov.

Zaradi sprememb, ki sem jih predlagal, bi državni proračun izgubil 380 evrov, vendar bi na drugi strani šport pridobil 1000 evrov. Ali povedano drugače, za proračunskih 380 evrov bi šport dobil 1000 evrov.

Vse poslanske skupine sem povabil h konstruktivni razpravi in sodelovanju pri obravnavi tega predloga. Žal vladna koalicija ni prisluhnila potrebam športa in je predloga zakonov zavrnila že v prvi fazi obravnave predloga.

Nacionalni program športa jasno določa, da »država uresničuje javni interes z vodenjem spodbudne davčne politike za razvoj športa«. Kljub temu da je bil ta program v državnem zboru sprejet brez glasu proti, parlamentarna večina o predlaganih davčnih olajšavah v nadaljnjih fazah zakonodajnega postopka ni želela razprave, kar obžalujem.

Predlog teh rešitev sem podal, ker verjamem, da tako podjetniki kot športna društva predstavljajo pomemben del družbe, ki lahko z medsebojnim sodelovanjem in s spodbudo davčnih olajšav doseže pomembne premike na področju razvoja športa. Predlagani davčni mehanizmi bi izboljšali okolje sožitja med podjetniki in športniki, kar bi seveda poslalo vetra v jadra slovenskega športa. Morda bi prav te spremembe odločilno pripomogle k temu, da bi se nekoč na olimpijskih stopničkah lesketala še kakšna slovenska kolajna več. Morda bi prav sprejem teh zakonov povečal možnosti, da bi na kakšnem prihodnjem svetovnem prvenstvu pokal dvignila slovenska ekipa. Zanesljivo pa je, da bi te rešitve dale kisika v pljuča športnih društev, ki se trudijo za razvoj slovenskega športa, ki je zagotovo ena od pomembnejših do­brin naše družbe.