Spolne zlorabe

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 12. april 2017 / 15:07

O spolnih zlorabah govorimo, kadar nekdo proti volji poseže v moje telo. Pri odraslih osebah bolj pogosto uporabljamo izraz posilstvo, tako da z izrazom spolna zloraba največkrat mislimo na otroke in mladoletne osebe. Spolna zloraba ni le prisiljen spolni odnos. Enako se obravnava tudi, ko mora otrok gledati spolni odnos staršev, poslušati opolzko opisovanje spolnosti, ko mora otrok otipavati odrasle osebe, prisiljeno gledati neprimerne prizore na ekranih. Spolne zlorabe so se vedno dogajale, v zadnjem času pa si o tej grozoti upamo veliko govoriti, pisati, razpravljati. Razna društva ozaveščajo starše, vzgojitelje … in otroke, kakšno početje je prepovedano. Veliko je društev proti spolnemu nasilju, zloženk, izobraževanj že v osnovnih šolah, o dinamiki nezdrave in škodljive spolnosti predavajo na fakultetah. Pa vendar se še vedno dogajajo ta nerazumljiva in tako zelo boleča dejanja. Zakaj? Starejši ljudje vedo povedati (in Milena Miklavčič veliko piše o tem), kaj vse so morali prestajati otroci po vaseh, kako so bile dekle spolno izkoriščane, saj so bili gospodarji mnogokrat gospodarji njihovih teles. Rablji prihajajo iz vseh slojev družbe – ne glede na izobrazbo, stan, socialni status, politično usmeritev, celo na etične in moralne norme, ki jih zagovarjajo, se storilci spolnih zlorab ne ozirajo. A da tega ni veliko in da se s spolnimi zlorabami otrok pretirava, pravite! V Sloveniji je spolno zlorabljena vsaka peta punčka in vsak sedmi fantek. Storilci so v 85 odstotkih poznani – največkrat kar najožji sorodniki žrtve. In zakaj smo o tem še vedno tiho? Ker so storilci pogosto zelo vplivni ljudje, na zunaj ugledni možje in očetje, osebe, ki imajo v družbi vpliv, ki se smehljajo v družbi, ljudje jim zaupajo in jih spoštujejo, doma pa so rablji. A da ni tako hudo, pravite? To je še vedno tema, ki se je izogibamo in mislimo, da se dogaja daleč stran od nas. Žal ni tako. Iz svoje terapevtske prakse zagotavljam, da je mnogo več ljudi, ki so bili deležni teh katastrof, kot si lahko predstavljamo. Res da se je zakonodaja spremenila in da omogoča zaščito žrtev. Vendar pa noben zakon ne more vnaprej preprečiti podivjanih moških, ki se izživljajo nad svojimi hčerkami. Redki med njimi se na starost skesajo in opravičijo. Žrtev je z nepopravljivo škodo zaznamovana za vse življenje. O tem več naslednjič.

Problem spolnih zlorab se tiče mnogo več ljudi, kot si lahko predstavljamo. Žal se po pomoč obračajo skoraj vedno le žrtve – v odrasli dobi, ko se jim je življenje obrnilo proti njim samim. Poziv rabljem oziroma storilcem, naj kaj naredijo, je malokrat uspešen. Pa vendar: Poglejte svoji zveri v sebi v oči in prenehajte delati gorje sebi in drugim. Tisto, kar ste vi doživeli, ni treba, da dajete naprej.