Stara mesta spet živijo

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 3. april 2017 / 19:57

V Gorenjskem muzeju je avtorica dr. Živa Deu predstavila monografijo s posameznimi arhitekturnimi posebnostmi in mestnimi predeli dvanajstih zgodovinskih mest Slovenije z naslovom Dragocenosti starih mestnih jeder.

Kranj – Kako veliko zanimanje vlada med Kranjčani, ko gre za pogovore o starem mestnem jedru, je v četrtek pokazala do zadnjega sedeža polna Vojnomirova dvorana Ullrichove hiše v Gorenjskem muzeju. Knjigo Dragocenosti starih mestnih jeder, ki so jo občine članice Združenja zgodovinskih mest Slovenije izdale ob 15. jubileju združenja, je predstavila njena avtorica, izvrstna poznavalka stavbne dediščine tako mest kot podeželja, sicer profesorica na Fakulteti za arhitekturo, dr. Živa Deu.

V združenje je zdaj vključenih 14 mest, od tega pet Gorenjskih, poleg Kranja še Radovljica, Škofja Loka in Tržič, konec lanskega leta se je pridružil tudi Kamnik. »Monografija je poklon tako Združenju zgodovinskih mest kot vsem, ki zavzeto in strokovno podaljšujejo življenje starih mestnih predelov, naj gre za strokovnjake in zaslužne posameznike, muzeje ali druge zavode, ki se trudijo ohranjati njihovo dediščino in jo predstavljati drugim,« je v uvodu poudarila avtorica obsežne knjige na tristo straneh dr. Živa Deu. Danes se namreč vse bolj zavedamo pomena starih mestnih jeder. Kot je povedala, je v začetku prejšnjega stoletja tehnični in tehnološki razvoj zelo spremenil podobo mest in vasi. Tudi arhitekti in načrtovalci so takrat dobili krila, gradile so se nove stanovanjske soseske, načrtovali so se novi deli mest. Ljudje so želeli živeti v novih sodobnih, svetlih stanovanjih in stara mestna jedra so dobila prizvok zaostalosti, plesnivosti, zadušljivosti. »Proces obnavljanja starih mestnih jeder je bil spočetka počasen, prav Združenje pa je spoznalo, da je v slogi moč. Mesta so med seboj delila izkušnje in spoznanja in prav v vsakem izmed njih je v 15 letih opazen napredek.«

V knjigi predstavljena mesta so med seboj praktično neprimerljiva, vsako ima svoje značilnosti in posebnosti. Avtorica je v njih obravnavala umetnostne in kulturnodediščinske zanimivosti, v nekaterih primerih pa tudi bolj ali manj uspešne prenove. Opisala jih je skozi optiko lastnih videnj in znanj, z opisi pozitivnih vtisov v posameznih mestih pa je želela dokazati, da je bivanje v starih hišah lahko tudi zelo kakovostno, da je vanje moč umestiti različne dejavnosti, le posluh mora biti za to. Knjiga je dvojezična, prevedena tudi v angleščino, saj je lahko zanimiva tudi za tujce, ki prihajajo k nam.

Avtorica predstavitev posameznega mesta v naslovu začne s podatkom, katerega leta so mu bile podeljene mestne pravice. Tudi Kranja, ki je bil v središču pozornosti tokratnega predavanja, mesta od leta 1256 naprej. Po krajšem zgodovinskem orisu razvoja mesta je Deuova temeljiteje predstavila grajski kompleks Khislstein, katerega prenova je – z izjemo poletnega avditorija – po njenem mnenju kakovostno izpeljana, kar velja tudi za Layerjevo hišo. »Poleg kvalitetne prenove gradu se v Khislstein lepo vpenja muzejska dejavnost. Je lep primer, ko gresta z roko v roki tako stavbna kot kulturnozgodovinska dediščina,« je povedala Živa Deu, ki je uživala tudi ob slikarijah Layerjeve hiše. Tretja posebnost, ki jo je omenila, pa je Kostnica ob župni cerkvi. »Če človek hoče v nekem mestu živeti srečno, mora čutiti duh svojih prednikov. Kranj izmed vseh starih slovenskih mest vez s preteklostjo do današnje dobe izraža najbolj trdno.«

V nadaljevanju je dr. Milan Sagadin s kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine predstavil svoj pogled na mestno jedro in arheološke raziskave, ki so v njem potekale v zadnjih desetletjih. V orisu zgodovine Kranja od pet tisoč let preden je postal mesto pa do srednjega veka, je poudaril pomen arheoloških najdb in obnov nekaterih zgodovinskih posebnosti mesta. »Prezentacija nekdanjega mestnega obzidja nam je ponekod uspela bolj, drugje manj, žal nismo imeli sreče s predstavitvijo steklarske delavnice. Čaka nas še tako imenovani Knedlov vrt, kjer smo našli poznoantična lamelna oklepa. Upam, da bodo prišli boljši časi, da bo županstvo razumevajoče in se bo našel tudi denar za to,« je še dejal Sagadin, obiskovalce večera pa je v nadaljevanju skozi razstavo o omenjenih lamelnih oklepih V blesku kovinske oprave popeljala dr. Veronika Pflaum.