Višji odstrel jelenjadi

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 31. marec 2017 / 17:17

Na Gorenjskem letos načrtujejo za enajst odstotkov višji odvzem jelenjadi kot lani, skupaj 1021 živali. Skrb vzbujajoča je visoka poškodovanost gozdnega mladja, ki jo povzroča parkljasta divjad.

Kranj – Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) se je na podlagi rezultatov analiz objedenosti gozdnega mladja med leti 2010 in 2014 ter drugih kazalnikov znova odločil povečati načrtovani odstrel jelenjadi v Kočevsko-Belokranjskem, Notranjskem, Zahodnem visoko kraškem, Triglavskem in Gorenjskem lovsko upravljavskem območju. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) predvideni povečani odstrel jelenjadi na nekaterih območjih podpira, saj je po analizah ZGS oteženo ali celo onemogočeno pomlajevanje gozdov kar na 500 tisoč hektarjih, zlasti tam, kjer je večje število jelenjadi. Lovska zveza Slovenije po drugi strani povečanemu odstrelu nasprotuje, ker da gre za hiter in globok poseg, po katerem se jelenjad ne bi opomogla še vrsto let. Lovci se tudi bojijo, da bodo s povečanji odstrela nadaljevali tudi prihodnja leta, vse do zloma populacije jelenjadi v Sloveniji. Letne lovsko upravljavske načrte za 2017 območne enote ZGS še pripravljajo, v sprejem na kmetijsko ministrstvo pa jih bodo predvidoma posredovali do 10. aprila.

Kranjska in blejska območna enota ZGS sta javno predstavitev osnutka letnega lovskega upravljavskega načrta za Gorenjsko lovsko upravljavsko območje pripravili prejšnji teden v Dvorjah pri Cerkljah. Blaž Černe z blejske enote ZGS je o poškodovanosti gozdnega mladja od rastlinojede parkljaste divjadi povedal, da se je stanje med popisoma v letih 2010 in 2014 bistveno poslabšalo na Jelovici, kjer se je skupna objestnost z 19 dvignila na 31 odstotkov, in osrednjih Karavankah, kjer je s 25 narasla na 33 odstotkov. V Cerkljansko-Škofjeloškem hribovju in Zahodnih Karavankah se ni povečala, je pa ostala na zelo visokem nivoju: na 28 in 34 odstotkih.

»Na seznamu divjadi je 24 živalskih vrst, za vsako od njih pa so bile opravljene številne analize, ki so podlaga za določitev ukrepov v populacije,« je povedal Miran Hafner iz kranjske enote ZGS. V Gorenjskem lovskem upravljavskem območju naj bi letos odvzeli za enajst odstotkov več jelenjadi kot lani. Načrt predvideva odvzem 1021 živali, od tega v Zahodnih Karavankah 124 kosov jelenjadi, v Vzhodnih Karavankah 495 in na Jelovici z obrobjem 402. Tudi v minulih letih je načrtovani odvzem naraščal: od 640 v letu 2012 do 918 v lanskem letu, pri čemer je realizacija naraščala z malo bolj blagim zamikom in se je gibala od 675 do 797 kosov odvzema v letu 2016, kar je bilo največ doslej. »V zadnjih treh letih, ko se je načrtovani odvzem precej povečal, je stopnja realizacije ostala tik nad spodnjo mejo dopustnih odstopanj, se pravi tik nad 85 odstotki. Povprečna realizacija zadnjih pet let je bila 93-odstotna,« je razložil Hafner. Nekateri lovci so v razpravi opozorili, da so načrti odvzema jelenjadi visoki in jih bo težko realizirati, kmetje pa so zagovarjali še večji odstrel, ker da je jelenjadi vse več. Ko se bo njena številčnost znižala, bodo načrte prilagodili novemu stanju, je dejal Hafner.

Pri srnjadi načrtujejo enak odvzem kot zadnja tri leta – 4650 glav, sicer pa od 2005 zaznavajo v odvzemu in tudi v številčnosti populacije blago upadanje. »Če smo pri srnjadi in jelenjadi nekoliko nad predlogom upravljavcev lovišč, smo pri muflonu in gamsu pod njihovim predlogom,« je povedal Hafner. Zaradi vse manjše prisotnosti muflona na Gorenjskem se tako načrt odvzema kot realizacija zmanjšujeta. Lani so predvideli odvzem 125 glav muflona, odvzeli so jih 120, v letošnji načrt pa so zapisali 110 kosov odvzema. Tudi pri gamsu načrt odvzema in realizacija upadata, letos načrtujejo odvzem 655 živali.

Številčnost divjega prašiča na Gorenjskem se zmanjšuje: letošnji načrt odvzema je 220, tako kot lani, pred tem pa je bil tri leta 260. »Realizacija v petletnem obdobju je zelo spremenljiva, od 174 in 307 živali, v povprečju pa je bila 102-odstotna v petletnem obdobju,« je pojasnil Hafner. Pri lisici so odvzem povečali za 100 kosov na 1500, pri fazanu znaša 219, pri sraki 220, šoji 500 in sivi vrani 2300 … Problematika številnosti sivih vran je bila večkrat izpostavljena tudi v razpravi, kot je povedal Hafner, na ministrstvu ta čas odločajo o podaljšanju lovne dobe nanjo, in sicer v ravninskem delu med Domžalami in Bledom zaradi povzročanja škode na povrtninah in kaleči koruzi.