Brskali so po preteklosti

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / / 07:19

Člani študijskega krožka v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Kranj so letos raziskovali slovensko preteklost, za konec pa so si ogledali razstavo Gorenjskega muzeja Prelepa Gorenjska.

Kranj – Krovna tema študijskega krožka, ki ga v gorenjskem društvu kot enem od dveh društev Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije izvajajo ob finančni podpori Andragoškega centra Slovenije, je bila letos Brskamo po slovenski preteklosti. Mentorica krožka je Majda Muri, četrto leto pa pri izvedbi sodeluje mlajši sodelavec Luka Pavlin, ki je letos povabljen k izobraževanju za mentorje.

»Na desetih srečanjih od lanskega oktobra do letošnjega marca smo se ukvarjali s temami s področja slovenske preteklosti,« je povedal Luka Pavlin. »Na prvem nam je pisateljica Milena Miklavčič ob svoji knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače pripovedovala o življenjskih navadah ljudi ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Nato smo se ukvarjali s slovenskim ljudskim slovstvom, dve srečanji smo namenili Francetu Prešernu in njegovemu življenju v Kranju, ko je imel tu svojo advokaturo. Pri tem smo se naslonili na zapise Črtomirja Zorca Prešerenova leta v Kranju. Sledila je tema Smeh je pol zdravja, ko smo s humornimi pripovedmi sklenili konec koledarskega leta. S pomočjo knjige Na Gorenjskem je fletno in okusno smo raziskovali gorenjsko kulinariko. Seznanili smo se s starimi recepti in si skuhali šato. Pod naslovom Vraže smo se seznanili z ljudskimi vražami na Slovenskem, čarovništvom, ljudskim verovanjem ob posebnih priložnostih .... Teme so večinoma pripravili člani krožka sami. Imeli pa smo še eno gostjo, igralko in prevajalko Alenko Bole Vrabec, ki je letos dopolnila 80 let. Z njo smo se pogovarjali o gledališču, prevajanju pa tudi o radovljiški rojakinji Josipini Hočevar, katere zgodba je vključena v knjigo Pozabljena polovica. Naše zadnje srečanje pa je bil obisk etnološke razstave Prelepa Gorenjska v gradu Khislstein, ki nam jo je razkazala kustosinja Marta Zore.«

Kakšen je ogled razstave z ljudmi z motnjami vida in tistimi, ki sploh ne vidijo? Luka Pavlin pojasni: »V veliko pomoč so nam videči spremljevalci, ki nam z opisi pomagajo pri razstavi. Vedno smo veseli, če nam kaj povedo. Poleg tega je razstava tudi zvočno opremljena, da si človek lahko bolj živo predstavlja njene posamezne dele. Določene eksponate pa smo lahko tudi potipali, prav tako maketo Gorenjske, ki dopolnjuje razstavo.«

Letos so torej člani krožka brskali po slovenski preteklosti, v naslednjem študijskem letu pa bodo še konkretnejši. Brskali bodo po preteklosti svojega društva, ki bo v letu 2018 slavilo sedemdeset let dela.