Evropski turist se včasih boji lastne sence
Carigrad (1)
So obdobja v letu, ko določene letalske družbe dajo na trg promocijske oziroma izjemno poceni letalske vozovnice za lete v priljubljene turistične kraje, mesta. Tako sem letos februarja s turško letalsko družbo letela v Carigrad oziroma Istanbul za zelo majhen denar. Kombinacija treh nočitev z zajtrkom je bila krepko pod dvesto evri. Carigrad je zame živahno mesto, ki diha podnevi in ponoči, ponuja ogromno in zato sem se odločila, da ga obiščem ponovno – kljub temu da so me vsi čudno gledali, češ da tam pa res ni varno. Namreč, zadnji bombni napad je pošteno prestrašil evropske turiste, kar se pozna tudi na ulicah mesta, a kot mi je razložil eden od prodajalcev v trgovini z obutvijo v novem delu, upada turizma ni, saj imajo sedaj ogromno turistov iz arabskih držav, ampak – ozrl se je okoli sebe, potem pa šepnil, da ti ne slovijo ravno po čistoči … Cene zaradi preteklih dogodkov niso prav nič nižje, saj razen vsakoletnih februarskih razprodaj ostajajo enake. Varnost pa je na ulicah, ob vstopu v večje nakupovalne centre, v podzemno in iz nje poostrena. Zvečer na ulico poleg policije pride še oborožena vojska, ki jo sem in tja opazimo tudi čez dan. Vendar ima glavna in najbolj obljudena ulica za pešce, ki vodi od razvpitega trga Taksim tudi mimo stolpa Galata, na poti od začetka do konca kar nekaj pomembnih zgradb, tako da je bila tu varnost tako in tako vedno poostrena. Zaradi same množice ljudi pa je že tako dobro, da si bolj kot običajno pozoren na okolico. Mogoče bi lahko bilo za turista zoprno to, da te lahko v eni uri nekajkrat legitimirajo, na tiste s potovalnimi torbami in kovčki na zadrgo pa so celo bolj pozorni.
Pred leti sem bila nastanjena v starem delu mesta, nekaj minut peš od znamenite Hagie Sophie, Modre mošeje, v bistvu v okolišu Sultanahmeta. Letos pa nas je osem praktično zapolnilo butični hotel v novejšem delu Carigrada, v neposredni soseščini trga. S kolegico sva si delili sobo, ki se je v tistih dveh oziroma treh dneh v polnila z oblačili, obutvijo, začimbami, svežo kavo z bazarja, praženimi lešniki, ki so se topil v ustih, baklavami iz prve, druge, tretje trgovine, saj je bila izbira ogromna, največ pa je bil tistih s pistacijo.
(Nadaljevanje prihodnjič)