Tri gradbene faze

Besedilo: Miloš Ekar
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 6. marec 2017 / 17:40

V prejšnjem prispevku smo predstavili nekaj podrobno­sti v zvezi z začetkom gradnje sedanje župnijske cerkve v Kranju leta 1413, ko so pod vodstvom Kolomana de Manswerda, široko umetnostno razgledanega kranjskega župnika, začeli graditi najprej tako imenovani dolgi gotski kor. To je bila prva faza gradnje sedanje cerkve.

Ker se ni ohranilo veliko primarnih virov o gradnji, so se morali raziskovalci zgodovine kranjske župnijske cerkve opreti na bolj posredne metode določanja datacij posameznih gradbenih faz, kot so arheološka in stilna analiza ter analiza gradbenih elementov ter upoštevanje tistih posrednih arhivskih virov, ki so jim bili pač na razpolago. O vseh podrobnostih teh raziskav tu seveda ne moremo govoriti, temu služi knjiga. Tu lahko navedemo le nekaj najbolj zanimivih sklepov.

V drugi gradbeni fazi sta bila sezidana cerkveni zvonik, vzidan v telo cerkve, in ladja. Po vsej verjetnosti so ta dva dela cerkve gradili sočasno, nekje v obdobju med letoma 1426 in 1430 ali kakšno leto, dve kasneje, ko je glavnina cerkve, kot se nam kaže danes, že morala stati. V zvezi z datiranjem pozidave zvonika je pomenljiv neki dokument iz Dunajske nacionalne knjižnice, ki govori o sporu glede imenovanja Kolomanovega naslednika v Kranju med Matijo Keferjem in moravškim župnikom Petrom Polcem. »Na osnovi te navedbe,« pravi dr. Robert Peskar, »lahko s precejšnjo gotovostjo rečemo, da je današnji zvonik v tridesetih letih 15. stoletja že stal.«

O tem, ali sta bila zvonik in ladja cerkve zidana sočasno in ali je bil koncept gradnje celote postavljen že na začetku, leta 1413, torej pod župnikom Kolomanom, ni neposrednih dokazov, vendar to domnevo potrjuje natančna analiza cerkve, ki jo je opravil dr. Robert Peskar: »Zagotovo so ob gradnji kora načrtovali nadaljevanje gradnje ladje in seveda zvonika, kajti v nasprotnem primeru bi zvonik postavili ob prezbiteriju. Vendar pa so zaradi gradnje zvonika na današnjem mestu predhodno morali podreti zahodni del predromanske ladje. To ne bi bilo potrebno, če se ne bi ozirali na proporce itd.«

Tretja, zadnja faza, obokanje cerkvene ladje, pa se je začela več kot dve desetletji kasneje (župnik Koloman je umrl leta 1434) že pod novim župnikom Matijo Keferjem, zagotovo pa ne prej kot leta 1452. »O času gradnje oboka nimamo neposrednih arhivskih poročil,« piše med drugim dr. Robert Peskar, »pač pa se je ohranila neka listina iz leta 1452, iz katere je mogoče določiti spodnjo časovno mejo (terminus post quem). Listina namreč posredno govori o pripravah na gradbena dela in njihovem financiranju.«

S tem prispevkom zaključujemo kratko predstavitev knjige o cerkvi sv. Kancijana v Kranju, ki jo bodo avtorji nadrobneje predstavili ob izidu.