Podmaršal Joža Tomše – še en dokaz slovenske vojaške nadarjenosti
Na Gorenjskem v deželi Kranjski (88)
Joža Tomše, ki se je rodil 20. februarja 1850 na Poljšici pri Podnartu, je bil eden od kar velikega števila nadvse uspešnih Slovencev, ki so se izkazali v avstro-ogrski vojaški službi. Njegov oče je bil mali kmet Janez, mati pa Marija, rojena Jereb. Njun sin je šel nekako po poti slavnega predhodnika slovenskega matematika, fizika, geodeta, meteorologa in topniškega častnika Jurija Vege. Oba sta zaradi zaslug dobila plemiški naziv. Tomše si je izbral naziv plemeniti Savski dol.
Po osnovni šoli v Ljubljani ter gimnaziji v Kranju se je tri leta učil matematiko v Ljubljani ter nato študiral sedem semestrov matematiko in fiziko na Dunaju. Nato je bil vpoklican k vojakom. Po služenju prostovoljskega leta v topničarstvu je stopil v dveletno kadetnico. Leta 1876 je postal topničarski poročnik in se leta 1878 udeležil zasedbe Bosne in Hercegovine.
Ko je opravil višji topničarski tečaj na Dunaju, je služboval do leta 1897 v raznih topniških enotah na Hrvaškem, ko so ga dodelili tehničnemu vojnemu komiteju na Dunaju. Leta 1900 je postal profesor na topniški šoli v Veszpremu na Madžarskem, nato pa je bil premeščen v vojno ministrstvo na Dunaj. Leta je 1907 kot polkovnik postal komandant VI. polka divizijskega topništva, hkrati pa je bil odlikovan s podelitvijo plemstva. Tomše je bil vse življenje zaveden Slovenec, njegov dom na Dunaju pa je bil zatočišče revnih slovenskih visokošolcev, ki jim je gmotno pomagal.
Leta 1913 je bil kot generalmajor upokojen, vendar mu ni bilo dano, da bi živel kot upokojenec. Pred izbruhom prve svetovne vojne je bil reaktiviran, povišan v podmaršala in bil do konca vojne predsednik tehničnega vojnega komiteja na Dunaju. Kot profesor in komandant topniških tečajev je napisal vrsto skript iz balistike. Na temelju njegovih zapisov je z dopolnili izdal knjigo Tomšetov učenec Mirko Brusić (Balistika, Beograd 1927).
Po razpadu Avstro-Ogrske se je Joža Tomše naselil v Ljubljani. Umrl je 5. decembra 1937 v Ljubljani, pokopan pa je v Podbrezjah.
Tudi njegov sin Fran, ki se je rodil 10. oktobra 1892 v Karlovcu, si je izbral vojaški poklic. V vojaški službi je sledil uspešnemu očetu in drugim slavnim slovenskim sinovom, ki so dosegali najvišje oficirske naslove. Upokojil se je kot generalštabni polkovnik.
Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske
Na Zgornji Beli pri Preddvoru se je 20. 2. 1799 rodil kmet, bukovnik Matija Naglič. Vešč tekočega branja in čitljivega pisanja je v omačem okolju na glas bral slovenske knjige in jih tudi prepisoval ali vsaj registriral. Zanimiv je njegov rokopisni zbornik nekakšnih povzetkov vsebin prebranih knjig.
V Trbojah se je 20. 2. 1873 rodil pravnik in finančnik Valentin Žun. Med drugim je delal tudi na finančnem ministrstvu na Dunaju in od 1914 v finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.
Na Visokem pri Kranju se je 21. 2. 1864 rodil pisatelj Peter Bohinjec. Bil je župnik v Dupljah. Po zgledih Josipa Jurčiča in Janka Kersnika je pisal večerniške kmečke povesti.
V Tunjicah se je 21. 2. 1886 rodil slovenski umetnostni zgodovinar France Stele.