Kapučino z radoživimi upokojenci

Trije novi naslovi v prenovljeni zbirki Kapučino pri Mladinski knjigi. Od resničnostnega šova do poslovnega modela za kriminalce.

Ljubljana – A najprej k romanu Poslednja ameriške pisateljice Alexandre Olive, prevedla ga je Ana Barič Moder. Dvanajst popolnih tujcev nastopa v resničnostnem šovu in se bori za preživetje sredi ameriške divjine. Seveda se zgodi marsikaj, vsaka napaka je lahko usodna. Vsem na koncu spodleti, razen poslednji tekmovalki. Zgodba poteka na dveh ravneh, ena je pogled od zunaj, drugo je zakulisje šova. Pisateljica nas v psihološkem trilerju opozarja na pomembno vlogo, ki jo danes igrajo mediji. Kaj je resnica in kaj je laž?

Zbirka Kapučino, v katero v založbi uvrščajo kakovostno lahkotnejše branje in je že izhajala med letoma 2002 in 2007, je v zadnjem času ponovno vzbrstela. Pred nami so štirje sveži naslovi. Nenavadno romanje Harolda Frya, prvenec avtorice Rachel Joyce, v prevodu Neže Božič je zgodba o upokojencu Haroldu, ki nekega jutra dobi rožnato pismo ženske, nekdanje sodelavke, ki je ni videl ali slišal že dvajset let. Queenie leži v hospicu in bi se rada poslovila od njega. Harold se odloči prekiniti dolgočasno upokojensko življenje in se peš poda na pot do nje. Prepričan je, da ne bo umrla, dokler ne pride do nje. Na tem »romanju« pa se zgodi marsikaj, poanta pa bi lahko bila, da je vedno čas, da se človek spremeni.

Isabel Allende je znana čilska pisateljica, ki živi v ZDA. V prevodu Veronike Rot je pred nami roman Japonski ljubimec. Še ena zgodba, ki se začne med upokojenci, v hipijevskem domu za ostarele v San Franciscu, kjer so še hišni ljubljenčki po malem zadeti. Roman nas vrača v čas druge svetovne vojne in glavni junakinji Almi, ki jo starši pošljejo iz Poljske k sorodnikom v San Francisco, kjer spozna Ičimeija, sina japonskega vrtnarja družine, pri kateri živi. Po japonskem napadu na Pearl Harbor japonsko družino strpajo v internacijsko taborišče in prijatelja se morata ločiti. Vseskozi morata tajiti svoja čustva, a njuna vztrajnost v ljubezni premaga vse predsodke in njima nenaklonjene družbene spremembe. Je zgodba o življenjski moči.

Tu je še en roman z upokojenci v glavnih vlogah. Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 in 1/4 avtorja Hendrika Groena (gre za psevdonim) v prevodu Stane Anželj je neke vrste Jadran Krt za tretje življenjsko obdobje. Hendrik, ki živi v domu starostnikov na severu Amsterdama, je prepričan, da je na stara leta še vedno mogoče uživati. Ustanovi klub Starine in z varovanci doma odhaja na izlete. Dogodivščin ne manjka, čeprav so te nekoliko pogojene s starostjo in boleznimi, ki to spremljajo. Obvezno branje za vse, ki imajo v svoji okolici upokojence.

Roman Jonasa Jonassona Morilec, ki je hotel v nebesa, prevedla ga je Tina Štrancar, je nova uspešnica avtorja romanov Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil ter Analfabetka, ki je obvladala računstvo. Tokrat nas navdušuje s satiro o vrednotah sodobnega sveta. V zgodbi se pojavljajo trije osrednji liki, podjetni hotelski receptor Per, njegova prijateljica brezbožna duhovnica Johanna in morilec Anders, ki je večino svojega življenja preživel v zaporu. Odloči se, da bo zato presedlal na lažja kriminalna dejanja, namesto umorov bo po naročilu prizadejal le še telesne poškodbe. Trojica se po naključju spajdaši, in ko posli najbolj cvetijo, Anders nepričakovano odkrije Jezusa. V goreči veri se odloči, da bo ljudem odslej pomagal. A Johanna ugotovi, da se tudi z gorečo vero morilca da zaslužiti.