Vse življenje

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / torek, 21. februar 2017 / 13:49

Zopet sem našla knjigo, ki me je popolnoma prevzela. Danes pravijo, da te mora katerakoli umetnost šokirati. Robert Seethaler se je odločil napisati zgodbo povsem navadnega človeka nekje visoko v Alpah. Ne uporablja vulgarizmov, ni umorov, nič seksizma, nič preklinjanja, ne zlobe in sovraštva. Knjiga ima najvišje ocene strokovnjakov in bralcev.

Glavni junak Egger je bil nezakonski otrok. Mati je kmalu umrla in mladost je preživel pri stricu. K hiši je prišel z usnjenim mošnjičkom okrog vratu in le njegovi vsebini se je imel zahvaliti, da je lahko tam bival. Pravzaprav so mu namenili dve vlogi. Neprestano je delal in kadar se je gospodarju zaljubilo, ga je tepel. Ko se mu je pri osemnajstih uprl in zaradi zbite sklede ni hotel več nastaviti gole zadnjice, je šel od hiše. Zaradi poškodbe noge je moral šepajoč hoditi po svoji življenjski poti. Bil je močan, toda počasen. Počasi je mislil, počasi govoril, počasi hodil, vendar je vsaka njegova misel in vsaka njegova beseda, vsak njegov korak puščal jasno sled, in to natanko tja, kamor je sodila. Srečal je Mario, sorodno dušo. Vzel jo je plaz. Le za kratek čas je okusil imeti nekoga rad. Delal je v podjetju za gradnjo žičnic. Plava Liza, kot so rekli vzpenjači, je bila nekaj veličastnega in bil je del tega. Kljub temu, da je šepal, so ga kasneje vpoklicali v vojsko. Dodeljen je bil na Kavkaz in osem let preživel v ruskem ujetništvu. Pa vojna ni bila najhujša reč v njegovem življenju. Njegova kriva noga mu je oteževala hojo po ravnem, na gori je bil edini, ki je hodil naravnost. Po vrnitvi iz ujetništva je njegovo podjetje za gradnjo žičnic propadlo. Druga so postala tako moderna, da temu ni več sledil. Postal je gorski vodnik. Na planinskih poteh je večinoma molčal. Kdor odpira gobec, temu se zapirajo ušesa, je slišal in s tem se je popolnoma strinjal. Če ni bilo treba, ni govoril. Občudoval je tehnološko pridobitev televizijo. Ni premogel tiste neizmerne vztrajnosti, s katero so lahko ljudje ure in ure strmeli v migetajoče slike, ki jih je mimogrede imel na sumu, da na dolgi rok lahko človeku omračijo vid in zmehčajo pamet. Videl je najlepšo žensko Grace Kelly in dva mlada Američana, ki sta stopila na Luno.

Egger je bil zadovoljen s svojim življenjem, kljub temu, da bi z današnjimi očmi ne videli nič posebnega. Bedo in revščino, garanje in životarjenje. Pa ni niti enkrat obupal. Ni potreboval zdravnika. Živel je z naravo. Tam je našel tolažbo, upanje, zdravje, preživetje, srečo in ne nazadnje tudi Mrzlo Gospo. Doma imam veliko knjig. Dobro knjigo rada kupim in jo preprosto postavim na knjižno polico. Vse pogosteje kdo od domačih vpraša, kaj imamo dobrega za brati. Ko sem prišla v knjigarno, sem kupila kar dve. Eno zame, drugo za darilo.