Umrli zapustijo tudi dolgove

Pokojnik za seboj običajno pusti nekaj premoženja, lahko pa tudi neporavnane obveznosti. Ali lahko svojci dvignejo denar z njegovega bančnega računa še pred zapuščinskim postopkom? Kdo je dolžan poravnati njegove dolgove?

Kranj – Po smrti bližnjega pride slej ko prej na vrsto tudi razmislek, kako bo z dedovanjem oz. kaj storiti z denarjem in drugim premoženjem, ki ga je zapustil, pa tudi z morebitnimi davčnimi obveznostmi, vračilom posojila …

Vsako smrt je sicer treba prijaviti upravni enoti (UE), kdo mora to storiti, pa je odvisno od kraja smrti. Kot je pojasnil načelnik UE Kranj Matjaž Dovžan, matičar o vpisu smrti v matični register najpozneje v treh dneh obvesti vse organe, ki imajo zakonsko podlago za pridobitev teh podatkov, na primer finančno upravo, obveščajo pa tudi zdravstveno podatkovni center Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).

Poštar zadnje pokojnine ne prinese

Če je pokojnik prejemal pokojnino, mu ta pripada izključno do dneva smrti, so razložili na ZPIZ. Če mu je pokojnino prinašal poštar na dom, je ta svojcem ne bo dostavil, saj jo lahko izplača zgolj živemu uživalcu. Zakonodaja določa, da se neizplačani, zapadli denarni prejemki ob smrti uživalca lahko podedujejo in izplačajo dedičem le na podlagi ustreznega dokazila in izključno do dneva smrti. Dediči lahko izplačilo zapadlih neizplačanih sredstev po umrlem uživalcu zahtevajo od zavoda na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, v primeru soglasja vseh dedičev pa tudi na podlagi posebne izjave, ki jo je treba overiti.

Podedujejo se tudi dolgovi

In kako je s prihranki pokojnikov v bankah? O smrti komitentov jih običajno obvestijo svojci, saj banka nima dostopa do nobenih javnih registrov, kjer bi bil ta podatek na voljo, je pojasnil Bojan Likar iz Gorenjske banke. Sredstva pokojne stranke takoj po prejemu obvestila o smrti zaščitijo. »Praviloma vsa sredstva brez izjem zapadejo v dedovanje in svojci ne morejo razpolagati s prihranki brez pravnomočnega sklepa o dedovanju. V izjemnih primerih lahko sodišče določi tudi skrbnika dediščine, še pred pravnomočnostjo sklepa,« je povedal.

In če se izkaže, da svojci umrlega niso takoj obvestili banke in da je denar s pokojnikovega računa odtekal tudi po njegovi smrti? Kot je razložil Likar, sodišča navadno v poizvedbah o stanjih na računih pokojnikov želijo stanje na dan smrti in stanje na dan poizvedbe: »Banka seveda po potrebi sodišču posreduje tudi podatke o morebitnih dvigih po smrti imetnika, še preden je bila seznanjena s smrtjo. Upravičenost oz. neupravičenost dvigov pa ugotavlja sodišče.«

V dedovanje pa zapadejo tudi finančne obveznosti pokojnika. Na obravnavi se dediči dogovorijo tako o dedovanju sredstev kot tudi o dedovanju dolga, trajniki, na primer, pa se tako kot vsa ostala pooblastila s smrtjo imetnika računa ukinejo, je še pojasnil Likar.

Zakonec in otroci brez davka na dediščino

Dotaknimo se še morebitnih davčnih obveznosti pokojnika. Če zavezanec umre pred izdajo informativnega izračuna oz. odločbe o odmeri dohodnine, se dohodnina ne odmeri, med letom plačana akontacija dohodnine pa postane dokončni davek. Če pa zavezanec umre po vročitvi informativnega izračuna dohodnine oz. dohodninske odločbe, in obveznosti ne plača, so jo dolžni plačati dediči. »Če dolga ne poravnajo, se ta kot terjatev finančne uprave prijavi v zapuščinski postopek,« je povedala Vlasta Srebotnjak iz kranjskega finančnega urada. Po Zakonu o davčnem postopku sicer univerzalni pravni naslednik v celoti prevzame tudi davčne obveznosti in terjatve iz naslova davkov pravnega prednika, vendar pa je dedič dolžan izpolniti davčne obveznosti zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja, sorazmerno s prejeto dediščino. Če pa se dediči odpovejo dediščini v korist države ali na primer občine, se jim davčna obveznost v celoti ali sorazmerno odpiše. Na dediče se ne prenesejo davčne obveznosti, če na dan smrti zapustnika ne presegajo 80 evrov.

Dediči prvega dednega reda, to so zakonec in otroci, so plačila davka na dediščino oproščeni, enako velja za obdarjence, ki so izenačeni z dediči prvega reda – zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Zakon predvideva še nekaj drugih izjem pri oprostitvi plačila davka.